Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
MULENBEKIJA V NASADU NA GROBU Iz matične rastline na domačem okrasnem vrtu je Sebastjan razmnožil mulenbekijo z drobnimi listi in jo ulončil. Po enem letu je to nezahtevno zimzeleno trajnico skupaj z drugimi rastlinami posadil na družinski grob. ZACVETEL JE EVKALIPT Na vrtu s pogledom na Ptujsko Goro smo s kamero ujeli za naše območje redek dogodek: cvetenje evkalipta. Visoko drevo, obkroženo z drugimi manj znanimi rastlinami, je letos pri družini Podgoršek prvič nežno zacvetelo. SHRANIMO KOSTANJ Kostanj nekateri spečejo, nato pa olupljenega zamrznejo. Tokrat smo – zamudno! – z nožkom olupili skuhane plodove in odstranili temnejši ovoj. Za zgostitev omak in juh je to odličen dodatek. Le kakšno sladico smo iz gozdnega priboljška pripravili tokrat? PISAN ROD KRIZANTEM Pisan in v oblikah razgiban rod krizantem združuje kakih 200 vrst enoletnih, trajnih in grmičastih rastlin. Prvi so jih že pred več kot 2500 leti gojili Kitajci, mogoče tudi zato, ker naj bi gojenje teh čudovitih cvetlic prinašalo srečo. Kdo ve, morda se je prav zato vanje zagledala tudi sodobna zasavska gojiteljica, ki ji je sicer najljubši velik bel cvet.
JESENSKA OPRAVILA NA ZELENJAVNEM VRTU Še kar nekaj posevkov lahko umestimo na naše gredice jeseni, nas tokrat pouči Davor Špehar. Do konca oktobra bo na prazne grede posejal ozimna žita, ki dobro nadomeščajo kompostno zastirko. Česnu, ki ga kot zadnjega na prosto sadimo novembra, pa prst razrahljajmo in pripravimo že zdaj. RAJSKI SADEŽ ASIMINE Na prleških gričih, običajno prepredenih s trto, smo si v nasadu Grošljevih privoščili asimine. Nenavadni, ovalni plodovi bodo nekaj tednov še zoreli. Njihovo rumenkasto meso nizke kalorične vrednosti v prepletenem okusu po banani, mangu in ananasu skriva mnoge hranilne snovi. EVKALIPTI V JESENSKEM NASADU Pri Tementovih so nas s sivo zelenimi listi in značilnim vonjem v jesenskem nasadu očarali z evkalipti. V naravi – izvorno v Avstraliji, Maleziji in na Filipinih – zrastejo v zelo visoka drevesa, pri nas pa jih lahko vzgajamo tudi v loncih. V vedno bolj milih zimah tudi prezimijo.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
JESENSKA VISOKA GREDA Irenina visoka greda je posajena tako, da višje rastline senčijo nižje. Pridelek je paradižnikov, jajčevcev in fižola, ki ga je nabrala za zadnjo letošnjo domačo obaro, je bil zato dober. Gredo je nekoliko obnovila, preden je vanjo posadila radiče. ZASADITEV V ZLATOLIČJU Nadaljujemo preurejanje in osvežitev okrasnega nasada v Zlatoličju. Z utrjene brežine je Sebastjan Lipar izkopal nekaj rastlin. Presadil jih bo na drug, bolj senčen prostor, ki ga bodo poživile tudi novo izbrane trajnice. PEKOČNOST ČILIJEV Izmed 40 sort čilijev, ki jih vzgajajo Legnarjevi, predstavljamo Žigov izbor najlepših in najbolj pekočih plodov. Žigo spremljamo ga od spomladi, ko je začel vzgajati 1500 sadik, ki že od avgusta, pa še zdaj, dozorevajo. BUČE: TEŽKE, LEPE IN DOLGE V Mozirskem gaju se na ogled še 'šopirijo' posebne buče. Vse res velike, pa težke, dolge ali preprosto – najlepše. Njihove sorodnice – lubenice, težke tudi kot povprečna odrasla ženska (64 kg), so lastniki že odpeljali domov. Po semena buč velikank, ki so tekmovale na 12. državnem tekmovanju, pa pridejo čez kak teden...
PRENOVA VRTA V Zlatoličju se je gospa Simona odločila za prenovo vrta. Tudi tokrat, kot že pred desetimi leti, ji je bil v veliko pomoč Sebastjan Lipar. Nekatere rastline sta pustila na obstoječih mestih, druge pa presadila v razširjeno gredo ob dovozu. JABLANA JE ZAMENJALA HRUŠKO S klubom Gaia smo se odpravili v Begunje pri Cerknici, kjer je gospe Tanji hrušev ožig uničil to sadno drevo. V špalirju si kljub temu želi imeti pečkarje. Z Vanesom, strokovnjakom kluba Gaia, sta našla kompromisno rešitev ... PUDING IZ GROZDJA Iz grozdja lahko pripravimo tudi barvno sladico. Recimo puding. Z njim ni tako malo dela, saj je treba grozdje očistiti, pretlačiti, iztisniti sok. Uporabili smo 100 let staro sorto zweigelt z lepimi vijoličastimi grozdi. Gotovo že razmišljate, kakšne barve pa bo puding.
VAŠKI VRT SMLEDNIK Na župnijski brežini sredi Smlednika so pred šestimi leti s skupnimi močmi uredili skupnostni vrt. Zaradi osončenosti so posadili predvsem zdravilne rastline, iz katerih si največkrat pripravljajo čaje. Tako so obudili tradicijo nekdanjih flančnikov. TOMATILO SALSA Že ko slišimo ti mehiški besedi, vemo, kaj bo glavna sestavina osvežilne, sladkaste, včasih tudi pikantne zelenjavne omake: tomatili. Gospa Martina te sorodnike perujskega volčjega jabolka pobere in predela, ko so že malce lepljivi in ovojnica poči. LOVORJEV ČAJ IN SIRUP Ko se bližamo jeseni, so prehladi skoraj neizogibni. Posežemo po učinkovitem, doma pripravljenem čaju iz lovorja ali pa si skuhamo sirup in ga po žličkah uživamo več dni, ko se izkašljujemo. Zimzeleni, aromatični listi so namreč zakladnica eteričnih olj, grenčin, številnih mineralov in nekaterih vitaminov.
V jutrišnji oddaji pa bo: VEČBARVNI HIBISKUS Če nismo vešči cepljenja, radi pa bi imeli okrasno drevesce različnih cvetov, mlade sadike spomladi prepletemo. Sebastjan Lipar nas je že seznanil s postopkom pletenja, preverili smo, kako se je metoda obnesla. KO SE RODIM, DREVO DOBIM V žlahtni rubriki Ko se rodim, drevo dobim smo se tokrat odpravili v Voklo, da posadimo japonsko češnjo za dojenčico Mio in bosanski bor njenemu starejšemu bratcu. Več o drevesih in pravilnem sajenju izveste v prispevku. HMELJ KOT DODATEK ČOKOLADI IN TESTENINAM Hmelj je poleg ječmena osnovna sestavina večine piv. Toda preden so ga v 8. stoletju začeli dodajati v omenjeno pijačo, so ga v ljudskem zdravilstvu uporabljali za pospeševanje menstruacije in pomirjanje. Verjetno od tod izvira pivski rek: Spij pivce za živce! Spomladi nabiramo hmeljeve mlade poganjke, od avgusta, ko hmelj dozoreva, nabiramo njegove cvetove.
POSLADKAJMO SE S FIGAMI Čeprav tudi v notranjosti Slovenije fige niso več redkost, najbolj sočne in sladke naberemo na obsijanih primorskih legah. V Dekanih spoznavamo nekaj različnih, po videzu različnih sort, pa recepte, kako ta občutljiv sadež pravilno skladiščiti. ZELENO GNOJENJE Na zelenjavnem vrtu po pobranem pridelku izkoristimo prazne gredice za setev rastlin za podor. Spomladi jih bomo vdelali v prst, s tovrstnim zelenim gnojenjem v novi sezoni ne bomo potrebovali drugih gnojil. POTAKNIMO METULJNIKE Namesto že verjetno povsod odcvetelih hortenzij lahko zdaj občudujemo cvetove drugih grmovnic. S pestrostjo barv sta jeseni kar enakovredna hibiskus in metuljnik oziroma budleja. Slednjega Sebastjan Lipar razmnožuje s potaknjenci.
SUŠENJE PARADIŽNIKOV Sezona paradižnikov je na vrhuncu. Ti nam kljub (pre)vročemu poletju, dajejo zavidljive plodove. Pri Jakoševih so težki preko 2 kg, pri Slavku Turšiču 1,5 kg. Za ozimnico jih posuši in shrani v oljčnem olju. PEČENI PARADIŽNIKI Pripravili smo preprost recept za pečene paradižnike. V kombinaciji s svežimi zelišči, konopljinimi semeni in še česa po želji jih razrežemo na kolobarje in prekrijemo s sirom. NAREDIMO SUŠILNIK Pridelke so si že daleč v preteklosti ljudje sušili. Tudi če nimamo dragih aparatur za hitro sušenje, nam Sebastjan Lipar prikaže, kako si preprosto sušilo izdelamo sami. (Po možnosti iz odpadnega/odvečnega materiala) Z GAIO NA OBISKU: HORTENZIJE Tudi vas hortenzija spominja na nežno gozdno vilo, ki z lahkoto spreminja barvo? Grm ali vzpenjavka slovi po svojih velikih, bogatih cvetovih, ki jim lahko s pravilno nego pričaramo različne barve; od modrikastih do skoraj vijoličastih odtenkov. VRT GOSPE LJUBICE Trata pred Clevelandsko ulico 43 v Ljubljani je posebna; na njej je nekaj cvetočih gredic. Prve rastline je gospa Ljubica tja posadila pred več kot 30 leti, še zdaj pa ji je cvetličenje v naselju vsakodnevni hobi.
VZGOJA KROMPIRJA NA GREBENU Martina Plohl Krevh je spomladi sestavila gomilasto gredo, dolgo 9 metrov. Nasuto prst je prerahljala, položila gomolje in jih prekrila s kokosovimi vlakni. Greda pa ni bila namenjena le bogati pridelavi krompirja, upala je, da z grebenom privabi bramorja, ki bi tako pri miru pustil druge zelenjadnice. OD SEMENA DO PRIDELKA PAPRIKE Z vzgojo paprike gospa Martina začne februarja s setvijo v notranjem prostoru, aprila mlade sadike prestavi v rastlinjak, konec maja pa posadi. Ob skrbni negi čez poletje se pohvali s košaro, polno pisanih paprik. CEPLJENJE VRTNIC V Ljubljani smo se razveselili njive z 90 sortami vrtnic, ki so avgusta Drešarjevim podarile drugo cvetenje. Do sredine septembra jih cepijo, šipkovo podlago požlahtnijo z izbrano sorto. PELARGONIJE GOSPE CVETKE Zmerno strmo pot od Ruš do izletniške točke Martnica lajšajo pogledi na Dravsko dolino, okoliške hribe in travnike. Pa tudi na vrtnice, oleandre in pelargonije, za katere skrbi gospa Cvetka. Pot na Martnico je namreč speljana tik ob njeni hiši, zaradi cvetja pa tu marsikateri pohodnik ustavi korak.
SAMOPOSTREŽNI VRT Nepopisen užitek je, ko sami nabiramo plodove z rastlin. Če nimamo svojega vrta ali je pridelka premalo za shranke, poiščemo samopostrežno vrtnarijo. Tako smo z vrta Vrtnarije Bensa odšli s polno košarico. JERNEJEVI 'NAJ' PARADIŽNIKI Za zagonetnimi imeni, denimo Dark Galaxy, Ozark Sunset ali Domaine de Saint Jean de Beauregard, se skrivajo nekateri Jernejevi 'top' paradižniki. Posebni so po odpornosti, izvoru, barvi, obliki in okusu... VRT GOSPE HERMINE Vrt gospe Hermine obkrožajo viski iglavci, ki tudi med pripeko uspešno hladijo vrt. Iz modro cvetočih hortenzij je oblikovala vsaj 20-metrsko živo mejo z gozdnim robom. V 'polnem' upokojenskem delavniku vzgoji veliko sadja in zelenjave, ki jih sproti predela za ozimnico. HLADNA JUHA - GASPAČO Raznolikost Jernejevih paradižnikov se odraža tudi v okusih. Mlada savinjska kuharja jih s pridom uporabita v za pripravo enostavni, a odlični hladni juhi, znani kot andaluzijski gazpačo.
Dragotina in Janez Seliškar sta najbolj znana in spoštovana cvetličarska zakonca v Sloveniji. Vedno te sprejmeta s širokim nasmehom in zvedavimi očmi. Sredi oktobra lani sta praznovala 50 let samostojnega cvetličarskega ustvarjanja. Leta 1971 sta na Zaloški cesti v Ljubljani odprla kiosk cvetja Eli. Še danes je tam, le povečal se je, tako kot izbira cvetja in materialov in krog prijateljev, anekdot in zgodb, ki sta jih spoznala preko cvetlic. Narava je njuna učiteljica in muza, pravita. Namenili smo jima portret v lanski božični oddaji Na vrtu, ki jo tokrat ponavljamo.
Neveljaven email naslov
