Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
A ni užitek, ko se na grmovnicah rdečijo/črnijo plodovi? In jih med opravili pohrustamo in si potešimo žejo? Če imamo dovolj jagodičja, ga lahko premenimo v enostaven sirup, ki ga pred pitjem mešamo z vodo. Ali pa ustvarimo 'reciklirano' sladico: čolničke s sadjem.
V prestolnici ima vrt tudi gospa Tijana. Na njem proste trenutke preživlja vsa družina, zato je delo hitro, pa tudi vzorno opravljeno. Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, tokrat svetuje, kako med poletjem z nujnimi hranili oskrbeti predvsem plodovke.
Pri večini sort paradižnika in tudi nekaterih drugih plodovkah je opora med rastjo nujna. Opore lahko preprosto kupimo, če pa imamo le kanček spretnosti, jih izdelajmo iz naravnih materialov, kot nam bo pokazal Sebastjan Lipar. Na gosto zasajeni visoki gredi je postavil nekaj različnih opor.
Običajno v korita zasajamo predvsem okrasno cvetje, morda kako zelišče. Martina Plohl Krevh pa ima že leta dve koriti, zasajeni z različnimi sortami met. Mlade poganjke poreže večkrat letno in jih suši predvsem za čaj. Posneli smo jo tudi, ko je nasad popolnoma obnovila.
Z zanimivim trajnostnim koritom, lahko tudi rustikalno košaro, je vsak nasad edinstven. Marija Horvat ga naredi še bolj posebnega z izbiro dokaj neznanih rastlin (suhocvetnico, salvijo, visečo vinko, rodohitonom, drobnocvetno tradeskancijo). Ustvarila je tri raznolike poletne nasade.
Z Meto Pivec iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru smo se na srečanju članov kluba Gaia prejšnji mesec v Poreču pogovarjali o oskrbi balkonskega cvetja ob daljši odsotnosti. Dobili smo nekaj nasvetov, kaj upoštevati, če smo poleti veliko zdoma.
V občudovanju odpiranja cvetov smo se ustavili na Brankinem vrtu v Brunšviku, ki ima ta konec tedna za obiskovalce odprta vrata. Ob vrtnicah vrt skriva še kakšno manj znano rastlino. Branka bo pripravila tudi škropivo iz kopriv. Z njim prši predvsem popke vrtnic, ko se pojavijo uši.
Ob koncu maja se je poslovil Izidor Golob, slovenski žlahtnitelj perunik in maslenic. V spomin na njegovo vrtnarsko delo v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru zbirajo slovenske sorte. Nekatere so odmrle ali se skrižale, zato gledalce prosijo za pomoč pri iskanju bradatih perunik in maslenic Izidorja Goloba.
Iz trde koščice avokada si je Sebastjan Lipar vzgojil drevesce. Čez zimo ga spravi v notranje prostore in odstrani kak posušen list, zdaj pa je čas za presajanje. Po opravilu se prileže malica. Namaz bo iz pretlačenega avokada in jajca, za večjo hranljivost in okus pa doda še nekaj svežih ali pokuhanih zeli.
Potonike z barvami in kot puh lahnimi cvetovi izražajo nežnost in nas spominjajo na preteklost. Prve potonike je Sandra Leiner Lebar občudovala na babičinem vrtu. Zdaj jih imata z možem Rihardom nasajenih že preko 300 sort, vzljubila sta jih tudi zaradi preproste vzgoje. Večina je najlepših prav v teh dneh.
V balkonskih koritih ali umetelnih loncih si omislimo zanimive rastline, ki nas razveselijo z lepo razrastjo, barvami ali cvetovi. S klubom Gaia smo nad Laškim znova obiskali Jureta Aškerca in v čudoviti hribovnati pokrajini zasadili nevsakdanja nasada za senčno in sončno lego.
Divjo juho Karmen Gajšek skuha iz rastlin, ki jih je v izobilju takoj, ko stopimo iz domov. Nabiramo čim bolj neoporečne, pa tiste, ki jih poznamo. Juha iz navadne lakote, medvedjih tac, ivanjščice in še česa naj velja kot napoved za 1. festival nabiralništva, ki bo po Sloveniji 3. in 4. junija.
Neveljaven email naslov
