Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z znamenjem križa in klicem k spreobrnjenju katoličani na pepelnično sredo stopijo na pot štiridesetdnevne priprave na veliko noč. Post je čas notranjega in zunanjega prečiščevanja, obdobje, ko iščemo pot do boljše različice sebe, svojih bližnjih in seveda Boga. Gre za čas razločevanja, kaj nas vodi k Bogu in kaj nas od njega odvrača. Da bi svoj pogled usmerili k bistvenemu, so vernikom na voljo tri najpomembnejše sestavine postnega časa: molitev, post in dobra dela oz. miloščina. Več o postu pa v tokratni oddaji.
Z bulo Upanje ne osramoti je papež Frančišek lani razglasil sveto leto 2025, ki ima naslov Romarji upanja. Upanje je poleg vere in ljubezni ena od teoloških vrlin v krščanski tradiciji. Je kombinacija želje po nečem in pričakovanja, da bi to prejeli. Medtem ko je vera stvar razuma, je upanje dejanje volje. Kaj pomeni biti romar upanja in k čemu nas vabi sveto leto pa v tokratni oddaji.
Pouk o krščanski veri, poznan pod pojmom verouk, je le eden od delov kateheze, ki pomeni tudi izkustvo vere in uvajanje v versko življenje. Poznavanje vere in predajanje vrednot, ki izhajajo iz osebnega odnosa z Jezusom Kristusom, je za Cerkev eno od ključnih poslanstev. Kljub vprašanjem, kako zasnovati in izvajati katehezo, da bo obrodila dobre sadove, ostaja ta za katehistinje in katehete dar, izziv in priložnost. Kljub trudu so v mnogih primerih rezultati vse prej kot dobri. Kaj vpliva na to, da število otrok, ki obiskujejo verouk, nezadržno pada, kako jih zadržati v Cerkvi tudi po birmi ter kako katehizirati njihove starše, o tem pa v tokratni oddaji. Na ta in druga vprašanja bodo iskali odgovore tudi udeleženci letošnjega že 55. katehetskega simpozija z naslovom »Upanje ne osramoti«.
Katoliška Cerkev 11. februarja, na god Lurške Matere Božje, obhaja svetovni dan bolnikov. Pred 33 leti ga je ustanovil papež sv. Janez Pavel II. Namen svetovnega dneva bolnikov je prebujati v nas sočutje do bolnih in nas spodbujati k priznavanju njihovega dostojanstva. Ta dan je namenjen tudi zahvali zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju ter prostovoljcem, za njihovo požrtvovalno služenje. Tudi ob letošnjem svetovnem dnevu bolnikov je papež Frančišek bolnikom napisal poslanico. Naslovil jo je: »Upanje ne osramoti (Rim 5,5) in nas krepi v stiski.« O upanju bo v oddaji razmišljal tudi tetraplegik in slikar z usti Vojko Gašperut.
1. februarja so v koprski stolnici slovesno umestili novega škofa. Na ta položaj je bil imenovan nekdanji murskosoboški škof, msgr. dr. Peter Štumpf. Msgr. dr. Peter Štumpf je na čelu koprske škofije nasledil dr. Jurija Bizjaka. Obenem je začasno, do imenovanja novega škofa, postal apostolski administrator Škofije Murska Sobota. Škofu Štumpfu je koprska škofija znana in domača, saj jo je večkrat obiskal. Po besedah dozdajšnjega škofa Bizjaka Škofija Koper »čuti, prenaša in rešuje težave sodobnega sveta in družbe«. Kakšni izzivi torej čakajo novega škofa, kako se bo lotil dela, kakšne bodo njegove prednostne naloge ter kako ostaja povezan s Prekmurjem, pa v oddaji. Obiskali smo tudi Skupnost Srečanje na Kostanjevici, ki zasvojencem z mamili že 30 let pomaga iz primeža odvisnosti.
Ob prazniku Jezusovega darovanja v templju ali svečnici praznujejo redovnice in redovniki dan posvečenega življenja. Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšno sled puščajo v svetu karizme, ki so se pojavile kot odgovor na konkretne izzive in potrebe v Cerkvi in svetu. Kje vidijo svoje mesto uršulinke in kako prinašajo Frančiškovega duha v svet bratje kapucini? Pogledali smo tudi, kako prebivalce Maribora nagovarjajo salezijanci in karizma sv. Janeza Boska. Poklonili se bomo tudi spominu preminulega zaslužnega profesorja z ljubljanske Teološke fakultete, p. dr. Metoda Benedika.
Sveto pismo je knjiga vseh knjig. Zaradi tega je predmet nenehnega raziskovanja, za vernike pa vir življenja po veri. Sveto pismo je zbirka različnih knjig, ki pripovedujejo zgodbo o odrešenju človeka. Besedila različnih literarnih zvrsti so razdeljena na Staro zavezo in Novo zavezo. Stara zaveza pripoveduje zgodovino izvoljenega ljudstva od stvarjenja sveta do rojstva Jezusa Kristusa, Nova zaveza pa o Jezusovem rojstvu, delovanju, smrti in vstajenju ter o življenju prve Cerkve. Prevedeno je v več kot 2500 jezikov in narečij. Da bi ljudje več brali Sveto pismo, je tudi eden od ciljev Svetopisemskega maratona, ki bo letos potekal od 26. do 30. januarja pod naslovom Vzljubil me je.
Kljub prizadevanjem ostaja edinost kristjanov neuresničen ideal. Da bi ga dosegli, vsako leto januarja obhajamo teden molitve za edinost kristjanov. Letošnji teden molitve za edinost kristjanov bo potekal pod geslom »Veruješ to?« (Jn 11,26) Molitve in srečanja med predstavniki različnih krščanskih cerkva v tem času potekajo tako na škofijski kot lokalni ravni. V oddaji bomo pogledali, kako si predstavniki različnih cerkva prihajajo naproti in zakaj je edinost med njimi tako pomembna. Sveto leto 2025 se je začelo tudi v lokalnih cerkvah ter vabi vernike na pot sprave in poglobitve vere. Ob vstopu evangeličanov v novo leto je tudi tokrat izšel nov Evangeličanski koledar z vodilom »Vse preizkušajte, in kar je dobro, obdržite.«
Kljub mnogim vojnim žariščem po svetu ter nemiru v nas samih in posledično v naših odnosih je mir še vedno ena od osnovnih vrednot in želja večine človeštva. Vstop v novo leto spremljajo dobre želje. Med njimi je v času negotovosti in konfliktov v naši bližini tudi močna želja po miru. Umetnost življenja je ohranjanje notranjega miru in poklicanost, da mir prinašamo v svet okoli nas. Tega so se ob praznovanju pravoslavnega božiča prejšnji teden globlje zavedli pravoslavni kristjani. Ob prazniku Gospodovega razglašenja koledniki v Trikraljevski akciji Misijonskega središča Slovenije že 30 let na poseben način širijo sporočilo miru po Sloveniji. Na pot notranje pomiritve in poglobitve vere pa je Katoliška cerkev stopila tudi z začetkom Jubilejnega leta 2025.
Četrta adventna nedelja nas vabi, da se umirimo, skušamo utišati vsakdanji hrup in odpremo srca za mir, ki ga prinaša božično sporočilo. Tokrat bomo premišljevali o pripravi na praznike, odkrivali lepoto jasličnih figur ter se prek glasbe in pričevanj zazrli v bližajočo se skrivnost božične noči.
Zakaj se tretja nedelja v adventu imenuje Gaudete, veselite se? Le še polovica adventnega časa nas loči od praznovanja božiča. Zakaj se tretja nedelja v adventu imenuje Gaudete, veselite se? Na adventnem vencu prižgemo tretjo roza svečo in tudi nekateri duhovniki oblečejo roza mašno oblačilo. Le še polovica adventnega časa nas loči od praznovanja božiča. Naši kraji so vedno bolj razsvetljeni, tudi domovi. Česa pa se veselimo mi? Nekateri med nami pomoči otrokom, drugi varovanja naših življenj in vzpostavljanja miru. Novi kardinali, med katerimi je tudi argentinski Slovenec Vinko Bokalič, pa novega služenja papežu in ljudem. Francozi pa z radostjo in ponosom vstopajo v obnovljeni pariški biser, katedralo Notre dame. Razširjena družina Rezar s Teharij pa skupnega prepevanja ob prazničnih božičnih večerih. Prisluhnite jim!
8. decembra katoličani praznujejo praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. Ali ima verska resnica danes še pomen? 8. decembra katoličani slovesno praznujejo praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. Ali ima verska resnica papeža Pija IX. iz leta 1854 danes še kakšen pomen? Ali je Marija, Mati Boga res most med Bogom in človekom, kot pravi Janez Duns Scot? Prisluhnite ženskam različnih narodnosti, veroizpovedi in iz različnih družbenih okolij, kako v družino prinašajo življenje in plemenitijo naš kulturni prostor. Kdo vse pa najde prostor v novem župnijskem domu na Krki? V pripravah na božič smo obiskali tudi Nino in Domna Kljuna s Pustega Hriba pri Ortneku.
Neveljaven email naslov
