Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
20. novembra, na nedeljo Kristusa Kralja, zadnjo v cerkvenem letu, bodo katoličani zaključili izredno sveto leto Božjega usmiljenja. Še zadnji jubilejni dogodek je bil v Vatikanu od 11. do 13. novembra, ko je papež sprejel ljudi z ulice. Marsikdo, ne glede na stan ali izobrazbo, se tudi pri nas čez noč znajde na ulici. Ali je mogoče to preprečiti? Številni posamezniki in organizacije želijo povrniti brezdomcem dostojanstvo, da bi se tega obvarovali. Letos mineva 1700 let od rojstva svetega Martina. V Evropskem Martinovem letu so potekali številni dogodki tudi pri nas. Martinova pot z Madžarske do Francije vodi skozi naše kraje. Ob prazniku svete Cecilije pa bo posebej slovesno v Župniji Celje-Sv. Cecilija, kjer se bodo spomnili 400. letnice posvetitve cerkve.
Številne stiske, zaradi zahtev današnjega življenj,a vplivajo na porast duševnih bolezni. Ko nam zboli duša, skrivamo bolezen pred okolico. Tudi sami jo težko sprejmemo. Duševna bolezen je še vedno stigma! Ker pa so to danes »oni«, jutri pa lahko že »mi«, bomo prisluhnili bolnim in obiskali Vzgojno-varstveni center Hrastovec V letu usmiljenja nam bolezen duše odpira priložnost za sočutje, bolnim pa trdno oporo do dostojanstvenega življenja.
31. oktobra, na dan reformacije, bo papež Frančišek obiskal Švedsko. Na povabilo Svetovne luteranske zveze se bo udeležil praznovanja ob 500. letnici reformacije. Ob zgodovinskem dogodku so katoliški in luteranski škofje na Švedskem napisali vernikom pismo s prošnjo, da bi papežev obisk pripomogel k premagovanju ovir na poti ekumenizma. Mineva 500 let odkar je Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez reforme Cerkve in s tem sprožil novo smer v krščanstvu, protestantizem. Tudi pri nas pripada Luteranski evangeličanski Cerkvi nekaj manj kot odstotek prebivalstva. Za kaj si danes prizadevajo evangeličani v Evropi in pri nas, pa bosta spregovorila škof Geza Filo, udeleženec praznovanja na Švedskem, in dr. Bogdan Dolenc. Konec meseca oktobra bo potekal tradicionalni mednarodni projekt prostovoljstva »72 ur brez kompromisa«. Cistercijanski samostan Stična je ob 880-letnici obiskal generalni opat reda oče Mauro Giuseppe Lepori. Predstavila se nam bo priljubljena skupina rockerjev, ki se je iz Sun eats hours spremenila v band zavzetih katoličanov, z imenom The Sun. Ob zahvalni nedelji nas bo nagovorila sestra Milena Zadravec, misijonarka v Izraelu.
Prvi november je za katoličane praznik vseh svetnikov. Drugega novembra pa se spominjamo rajnih. Svetniki so zvezde na nebu, ki nam svetijo in so priprošnjiki. Prek svojega življenja nam odkriva Boga. Božji Sin Kristus pa je potrdil s svojo smrtjo , da smrt nima zadnje besede. Je le korak v večno življenje, v kar verujejo vsi verni ljudje. V teh prazničnih dneh, pa ne samo verni, kar vsi, razmišljamo ob obisku grobov o življenju in smrti. S smrtjo se soočimo ob nenadni hudi bolezni ali izgubi dragega človeka. Smrt zareže in poseže v naše življenje. Nikoli se na njo ne moremo pripraviti, ker sega onstran vsega. Ob smrti bližnjega žalujemo, kar smo izgubili ali česar nikoli nismo imeli. Za žalovanje potrebujemo čas, da pustimo drugemu odditi in si na novo življenje osmisliti. Obrobnim, revnim, ljudem s posebnimi potrebami, je osmislila življenje s. Mihelangela, Ana Marež. Spomine na njo pa so zapisali v knjigi, ki je izšla pred kratkim. O vzajemni delitvi v zdravstvu in o darovanju organov, katerega svetovni dan obhajamo v oktobru, so razmišljali strokovnjaki z različnih vidikov na mednarodnem simpoziju na Teološki fakulteti v Mariboru. V Želimljem pa so praznovali 25 let gimnazije. K premisleku ob 500. letnici reformacije pa nas bo v kolumni povabil evangeličan.
Letošnja misijonska nedelja bo v znamenju izrednega jubilejnega leta. 90. svetovni dan misijonov bo imel za vodilo »Misijonarska Cerkev – pričevalka usmiljenja«. Veliko Slovenk in Slovencev pričuje po vsem svetu z materinsko ljubeznijo Boga najbolj ubogim in zapostavljenim. Pomagajo pa jim tudi misijonarji, ki živijo med nami. Pravzaprav, vsak kristjan je poklican, da oznanja ljudem usmiljeno Božjo ljubezen, ki jo sam prejema od Boga, najprej prek svojega življenja. Tako si tudi sodelavci oddaje Obzorja duha prizadevamo, da prinesemo upanje v življenje naših gledalk in gledalcev ter svetel pogled na vse stiske in težave, ki nas spremljajo skozi dan. Tokrat smo vam pripravili že 1200. oddajo. V Zavodu sv. Stanislava so na Ritmu srca pripravili glasbeno-slavilni večer. Slovenska Karizmatična prenova pa je gostila p. Ivana Pavić, ki ima dar ozdravljenja.
V letu usmiljenja je namenil papež Frančišek posebno pozornost zapornikom. Lani jim je na veliki četrtek med obredom umil noge v rimskem zaporu Rebibbia. Zanj so le eden izmed nas, ki jim želi Bog prek usmiljenja odpreti vrata zaporniške celice srca. Zato je vodil obrede velikega četrtka že leta 2013 v zaporu za mladoletne osebe v Rimu. Posebno pozornost jim bo namenil tudi 6. novembra v Vatikanu. Kdo pa pri nas prestaja zaporno kazen? Kako zapornikom pomagajo k celostni rasti in izobraževanju po naših zaporih? Ali mu k dostojanstvu pomaga tudi duhovna oskrba? O tem - pa v oddaji Obzorja duha. V rojstnem kraju Primoža Trubarja je na Rašci slovenska Evangeličanska Cerkev skupaj z Romunsko obhajala 500-letnico reformacije. V spomin so zasadili Lutrhovo jablano. Ob jubileju so se v Murski Soboti srečale duhovnice slovenske in italijanske evangeličanske konference. Upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger je praznoval 80-letnico življenja. V kolumni nas bo nagovoril župnik Maks Ipavec, kaj nam sporočajo s pokopom žrtev povojnega poboja v Begunjah pri Cerknici.
Od 30. septembra do 2. oktobra je papež ponovno obiskal Kavkaz. Tako v Gruziji kot v Azerbajdžanu je opogumil majhno katoliško skupnost. V Gruziji je 54 odstotkov prebivalstva pravoslavnih, v Azerbajdžanu pa 99 odstotkov muslimanov. Papežev obisk z vodilom »Mir vam bodi!« je bil pomemben zaradi dialoga med obema državama, ki sta v sporu. »Verujemo, pomagaj moji neveri« tako je vodilo misijona, ki poteka v župniji Šmartno pod Šmarno goro. Združenje bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov praznuje letos 15. let obstoja. V Tednu za življenje smo obiskali zakonce na Rogli, kjer so preživljali dneve na seminarju »Nepozabni trenutki za naju«.
Papež Frančišek se je 20. septembra pridružil v Assisiju molitvi verskih voditeljev. V mestu sv. Frančiška jih je zbral prvič pred 30. leti papež Janez Pavel II. Ali lahko voditelji največjih religij ustavijo tretjo svetovno vojno? O miru, sožitju in skupnem bivanju govorijo svete knjige, med njimi Sveto pismo in Koran. Številna nasilna dejanja v imenu boga pa pričujejo o zlorabi religij. Kaj lahko naredijo verniki, še zlasti tisti, ki so družbeno politično aktivni? Že prek vsakdanjega dejanja lahko bližnjemu podarimo mir ali zanetimo iskro sovraštva. V Tednu za življenje bodo mamice spregovorile o stiskah in medsebojni pomoči. V mesecu oktobru se verniki zbirajo po župnijah k molitvi rožnega venca. V Socialnem tednu je potekalo vrsto dogodkov na temo »Slovenija, moja država«. Pred Slomškovo nedeljo so se tudi letos pedagoški delavci zbrali na Slomu.
Na svetovnem srečanju mladih, julija v Krakovu, so pričevali mladi migranti in begunci. Papež je spodbudil mlade kristjane naj sprejmejo vse, ki bežijo zaradi vojne in lakote. Kako gostoljubni smo pri nas? Bo mladim, ki prihajajo z migrantskim in begunskim valom v Evropo, namenjen tudi letošnji največji festival Stična 2016? »Drugačni« mladi pri nas, bo tema oddaje. Leto usmiljenja je zaznamovalo tudi tradicionalno srečanje redovnic in redovnikov v Mariboru. V Ljubljani Moste so izdali monografijo o kraju in župniji z naslovom Moščanska kronika. V galeriji Družina pa nas bodo razstavljene slike popeljale k slepi slikarki Rezki Arnuš iz Dolenjskih Toplic.
Vsak izmed nas ima poseben poklic in poslanstvo. Nekateri med nami pa začutijo klic od Boga za duhovniški poklic. Kdo pa je duhovnik? Ga res poznamo? Kaj je njegovo delo? O njegovi osebnosti, življenju in službi govorijo cerkveni dokumenti. Kandidat se pripravlja za duhovniški poklic v bogoslovnem semenišču in s študijem na Teološki fakulteti v Ljubljani in v Mariboru. O izbiri kandidatov in formaciji za duhovnike je papež s Kongregacijo za duhovnike izdal v zadnjem času vrsto dokumentov. Vsako leto pa poteka v septembru po škofijah molitev za nove duhovne poklice. Znamenita cerkev Svetega Duha na Javorci, najlepši spomenik prve svetovne vojen in simbol ekumenizma, miru in sprave, praznuje 100 let. Tudi papež Benedikt XVI. je v novi knjig, ki je izšla pri založbi Družina spregovoril zelo osebno o svojem življenju in sopotnikih na poti.
Pokemon go, videoigra, ki je zasvojila po svetu milijone ljudi vseh generacij. Tudi pri nas število navdušencev raste. Za igranje si le naložimo aplikacijo na pametni telefon. Nato pa že lahko lovimo Pokemone, majhna živalska bitja. Prav ta igra, pravijo privrženci, jim omogoča boljšo in večjo komunikacijo. Edina nevarnost je varnost igralcev, saj se jim v iskanju pokemona zgodijo na poti tudi hude nesreče. Ali res igralcu ne povzroča drugačnih in trajnih posledic? Zakaj je prav ta igra tako prevezala generacije? Po škofijah poteka Pastoralni tečaj. Ob apostolski spodbudi Radost veselja razmišljajo pastoralni delavci o »Duhovniku v odnosu z zakonci v njihovi resničnosti«. Slovenci v Ameriki obhajajo Baragove dneve. Po Sloveniji pa se vrstijo blagoslovi cerkva in jubileji njihovih posvetitev.
V nedeljo 4. septembra bo papež Frančišek razglasil za svetnico Mati Terezijo. To ni naključje v letu usmiljenja! Odločna in zahtevna, stroga in ljubeča Albanka iz Skopja je zvesto sledila notranjemu klicu Boga: »Pridi, bodi moja luč!« V Indiji je ustanovila redovno skupnost misijonark ljubezni. Več kot 5000 sester v 135. državah sveta v najrevnejših mestnih četrtih pomagajo najbolj ubogim in pozabljenim. »Najlepša stvar je na svetu ljubiti bližnjega, kakor Bog ljubi vsakega od nas.« (M. Terezija) V Indiji, kjer je le odstotek prebivalstva katoličanov, so jo leta 1997 kot edino tujko pokopali z državnimi častmi. »Če bom bila enkrat svetnica, bom bila svetnica teme. V nebesih bom stalno odsotna, saj bom prižigala luč tistim, ki živijo v temi na zemlji! « (M.Terezija) Na Zaplazu je bilo srečanje bolnih in invalidov. V Ihanu so blagoslovili obnovljeno cerkev sv. Jurija. V župniji Velika Štanga pa hranijo dragocene mašne plašče. Utrinek usmiljenja vam je pripravil misijonar.
Neveljaven email naslov
