Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nasilje je oblika vedenja, s katerim želi oseba prizadeti ali raniti drugo osebo. Na kakšen način ga preprečimo? Nasilje je oblika vedenja, s katerim želi oseba prizadeti ali raniti drugo osebo. Lahko je besedno ali fizično. Vzroki za nasilje so različni: bolezenski procesi v možganskih strukturah, neprijeten in provokativen vpliv okolja in tudi psihopatološka značilnost določenih bolezenskih motenj. Povzročitelju daje lažni občutek moči. Kako nasilje ustavimo? O tem se sprašujejo tako običajni posamezniki kot strokovnjaki, odgovore iščejo tudi posredniki za mir. Nasilje preprečimo le z ničelno toleranco do nasilja, z jasnimi znaki, da je ravnanje nasilnega posameznika nedopustno in kaznivo. Kakšen pomen imajo pri vzpostavljanju in ohranjanju miru darovi Svetega Duha? Jezusovi učenci so po prejemu darov Svetega Duha postali pogumni oznanjevalci evangelija. Na to poslanstvo vernikov se bomo spomnili ob prazniku binkošti. V sredo se bomo poslovili od častnega škofa mag. Geza Ernišo. V spominu nam bo ostal kot prvi škof Evangeličanske Cerkve Augsburške veroizpovedi, duhovnik širokega duha, modrostno preudaren, zavzet za družino in sobivanje med ljudmi. In memoriam.
V Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani od vrtca do študentskega doma že tri desetletja kipi od mladostnega navdušenja. Cvetoči mesec maj je mesec mladosti. Tudi v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani od vrtca do študentskega doma vse kipi od mladostnega navdušenja. Odgovorni si predvsem prizadevajo prisluhniti mladim in jih med seboj povezati. V njih prebujajo verske vrednote in v dialogu s svetom ustvarjajo pogoje za celovito osebnostno rast mladega človeka v skupnosti. Da bi mladi živeli polno in sooblikovali boljši svet, spodbujajo njihovo ustvarjalnost in znanje, predvsem pa glasbeno izražanje. V Zavodu se bodo 13. novembra spomnili na 30. obletnico ponovne vzpostavitve Jegličevega predvojnega zavoda za vzgojo in izobraževanje ter klasične škofijske gimnazije.
V Katoliški cerkvi poteka v cvetočem mesecu maju najbolj obiskana krščanska pobožnost, šmarnice. V Katoliški cerkvi poteka v cvetočem mesecu maju najbolj obiskana krščanska pobožnost, šmarnice. Posvečena je Božji Materi Mariji. Leta 1815 jo je potrdil papež Pij VII. Na pobudo bogoslovca Jerneja Lenčka so Marijin mesec leta 1851 prvič obhajali v ljubljanskem bogoslovju. Janez Volčič je leta 1855 napisal tudi posebno branje z naslovom Šmarnice Mariji, naši Materi darovane. Do današnjih dni se v maju verniki zbirajo po cerkvah, v kapelah ali ob domačih oltarjih, ob katerih z molitvijo in pesmijo častijo Božjo Mater. Kdo pa je po njihovem verovanju Marija? Kaj o Božji materi pravijo svete knjige? 24. maja obhajamo priljubljen praznik Marije, Pomočnice kristjanov, h kateri se v narodno svetišče na Brezje radi zatekamo po pomoč v stiski. Na predvečer praznika pa je že več kot 40 let na Brezjah tudi na pobudo Slovencev po svetu večer narodnih izročil.
Za duhovni poklic, v katerem človek služi Bogu in bližnjemu, se danes mladi le redko odločajo. Papež Frančišek spodbuja k molitvi za nove duhovne poklice. Zakaj potrebujemo duhovnika, redovno sestro ali brata? Le redki se danes odločijo za duhovni poklic, v katerem človek služi Bogu in bližnjemu. Božji klic k duhovnemu poklicu pa se v osebi pojavi na različne načine, prek različnih ljudi in ob različnih dogodkih. Danes ljudje v teh poklicih nadaljujejo delo Jezusa Kristusa in njegovih učencev, oznanjajo nauk evangelija in pomagajo ljudem v stiski. Pred dnevom Evrope so v Opatjem selu odprli slovenski del poti svetega Martina, ki iz Sombotela na Madžarskem vodi v Tours v Francijo.
V tokratni oddaji bomo orisali, kako smo velikonočne praznike praznovali doma in po svetu, voščili pravoslavnim bratom in sestram, predstavili notno zbirko Marjana Grdadolnika Psalmi in očitanja ter s slikarjem Joštom Snojem raziskovali Skrivnosti rožnega venca.
Jezus, križani je zares vstal od mrtvih! Veselite se! Aleluja! »Jezus, križani, je vstal od mrtvih! Aleluja!« O tem pričujejo velikonočni evangeliji! Nase je vzel naše trpljenje! To je upanje za vse nas, tolažba za naše bolečine in stiske, za vse, ki bežijo pred nasiljem in vojno. Velika noč je tudi praznik veselja. To kristjani izražamo pri skupnem zajtrku in druženju, pa tudi s pesmijo, v kateri pojemo o največjem čudežu Božjega Sina. O tem nam bosta pričevala Katarina, kako prek velikega petka vstaneš na veliko noč in maturant Jan, o dobroti srca, ki ne pozna meja.
Neposredna priprava na največji krščanski praznik, veliko noč, se začne na cvetno nedeljo. Neposredna priprava na največji krščanski praznik, veliko noč, se začne na cvetno nedeljo. Bogoslužje tega dne, ki ga spremljamo s snopom zelenja, zaobjame najpomembnejše dogodke iz Kristusovega življenja: zadnjo večerjo z apostoli, trpljenje in smrt na križu ter vstajenje v velikonočnem jutru. Vse to kristjani poglobljeno doživljajo z obredi velikega četrtka, velikega petka in velike sobote. O tem nam bodo pričevali floristka, igralec, škof s širšo družino, vključeno v formacijo v bogoslovnem semenišču, domači dom in župnijo. Vokalna skupina Gallina pa nas bo pod umetniškim vodstvom Ane Erčulj s skladbo »La Palma del Signore« popeljala v meditacijo velikega tedna.
Od prvega do tretjega aprila bo papež obiskal majhno, gosto naseljeno otoško državo v južni Evropi, Malto. Srečal se bo z begunci. Od prvega do tretjega aprila bo papež obiskal majhno, gosto naseljeno otoško državo v južni Evropi. Vodilo njegovega potovanja »Z neverjetno ljubeznijo so nas sprejeli« se nanaša na brodolom apostola Pavla okoli leta 60 v Rabatu. Pavel iz Tarza je na poti v Rim tako ostal na otoku kar tri mesece. Ljudem je prinesel krščanstvo in delal čudeže, kakor poročajo Apostolska dela Svetega pisma. Malta je stičišče številnih kultur, saj je sredi Sredozemskega morja imela vedno strateški položaj. Zaznamovali so jo tudi Malteški vitezi. Pred romarskim svetiščem Ta' Pinu na otoku Gozo pa z mozaiki rožnega venca romarju pomaga moliti naš pater Marko Ivan Rupnik. Zadnji dan obiska se bo papež na Malti srečal tudi z migranti in begunci, za marsikaterega je v iskanju boljšega življenja Sredozemsko morje postalo pokopališče. Od 25. do 27. marca pa je na Bledu potekala poletna šola, niz predavanj z naslovom V koga verujem in v kaj verjamem.
Zgodovina in vojne zaradi nacionalnih, etničnih in verskih razlogov pričujejo o nasilju in razkolu tudi med Cerkvami. Kako lahko Cerkve v Ukrajini prispevajo k miru? Zgodovina in vojne zaradi nacionalnih, etničnih in verskih razlogov pričujejo o nasilju in razkolu tudi med Cerkvami. Kako lahko Ruska pravoslavna, Ukrajinska pravoslavna, Katoliška in Ukrajinska grškokatoliška cerkev presežejo nacionalne spore in prispevajo k miru v Ukrajini? Marsikateri moški z zavzetim življenjem najde navdih v svetem Jožefu. Radio Ognjišče nas s koncertom vabi k radijskemu misijonu z vodilom Hodimo skupaj. Leona Oblak pa vam odkriva svoj evangelij v verzih., monumentalno pesnitev Jezus Kristus.
Od 19. do 23. marca je v Katoliški cerkvi teden družine. Družina je Cerkev v malem. Kdo pa je ustanovil Cerkev, kaj je njeno poslanstvo? Od 19. do 23. marca je v Katoliški cerkvi teden družine. Družina je Cerkev v malem, občestvo vernikov, ki sledi Kristusu. Beseda Cerkev izhaja iz grške besede kyriakon, ki pomeni pripadajoč Gospodu, oz. nekoliko kasnejše grške besede kyrikon, ki pomeni Gospodova hiša. Kdo je ustanovil Cerkev in kdaj? O podobi Cerkve kot Božjega ljudstva, ki je skupaj na poti, verniki razmišljajo na sinodalni poti. O razumevanju Cerkve kot skupnosti verujočih, ki gre na obrobje, Cerkvi, ki je zakrament, tudi sprave, o sveti in grešni Cerkvi bomo govorili v naši oddaji. Cerkev je sveta in profana, skupnost kristjanov, ki na poti skupaj raste. Skupaj na poti, pa bo tudi geslo srečanja katoličanov iz Slovenije in Hrvaške, 8. oktobra v Beltincih. Prvič se jim bodo pridružili tudi verniki iz Madžarske. V pripravi srečanja so se pred tegom dni v Beltincih srečali tudi škofje iz treh dežel z organizacijskimi odbori.
Gimnazija Želimlje praznuje 30. obletnico delovanja. Salezijanci si prizadevajo poleg izobraževanja tudi za vzgojo mladih. Gimnazija Želimlje praznuje 30. obletnico delovanja. Salezijanci, ki se posvečajo mladim, so si ob izobraževanju vsa desetletja prizadevali tudi za njihovo vzgojo. Leta 1966 so v Želimljem ustanovili zasebno srednjo šolo, ki je nato leta 1991 v samostojni Sloveniji postala Gimnazija Želimlje. Dijakom je ponujeno primerno okolje za zavzeto učenje tudi v Domu Janeza Boska, z vrsto dejavnosti pa se vsi pristojni trudijo, da bi pripomogli k celostni rasti mladih ljudi. Vzgojno-izobraževalne dejavnosti za mlade, družine in odrasle organizirajo tudi v Majcnovem domu. Na Tomaževi proslavi Teološke fakultete v Ljubljani je kot glavni predavatelj nastopil dr. Roman Globokar. Ranljivost človeka, družbe, narave in Boga. Iz Ukrajine se nam je oglasil duhovnik grško-katoliški duhovnik Mykhaylo Melnyk, ki deluje v Kijevu. V Ukrajini je ustanovil socialno akademijo.. Čudežno zgodbo življenja pa je napisal Nemec Wilhelm Buntz. Pokadil je celo Biblijo.
Z zakramentom krsta verniki prejmejo duhovniški poklic, iz katerega izhaja njihovo službeno ali laiško duhovniško poslanstvo. Z zakramentom krsta verniki prejmejo duhovniški poklic, iz katerega izhaja njihovo poslanstvo. O tem so razmišljali na simpoziju, ki je bil sredi februarja v Rimu. Nekateri opravljajo naloge službenega duhovništva, drugi pa so kot laiki vključeni v ustvarjalno življenje Cerkve in družbe. Kaj pomeni, da so v Cerkvi ženske in moški skupaj na poti? S katerimi preprekami se srečujejo? O tem razmišljajo verniki na sinodalni poti, ki je pot spreobrnjenja. Posebej želijo poudariti, kakšno vlogo imajo ženske v Cerkvi, kakšno naj bo služenje in način vodenja Cerkve. O tem govorijo tudi dokumenti z Drugega vatikanskega koncila, med njimi Lumen Gentium: kaj pomeni biti Božje ljudstvo in kakšno je razumevanje Cerkve. Papež Frančišek si prizadeva, da bi obala Sredozemlja postala kraj enotnosti, in ne meja med narodi. Zato se je v Firencah udeležil zasedanja škofov in županov Sredozemlja, se srečal s prebežniki. Srečanja se je udeležil tudi mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl.
Neveljaven email naslov
