Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na področju kateheze pri nas smo soočeni z velikimi premiki zaradi upada števila vernikov, ki pridejo v Cerkev, in števila podeljenih zakramentov, kot so krst, prvo obhajilo in birma. Zato si v Cerkvi prizadevajo privabiti ljudi nazaj tudi s klasičnim veroukom, ki ga povezujejo z družinsko katehezo.
14. februarja je godoval sveti Valentin, ki je kot zavetnik zaljubljencev bolj znan na drugi strani luže. Vpliv tega praznika se v zadnjih letih širi tudi po naših krajih, na prav poseben način se mu posvečajo v murskosoboški cerkvi svetega Nikolaja. Že tretje leto zapored so tako pripravili mašo za zaljubljene in tudi tokrat k blagoslovu povabili zakonske pare, predvsem pa bodoče ženine in neveste, nad katerimi valentinovo srce gotovo žari najmočneje.
V Rimu praznik svetnikov Cirila in Metoda, ki sta med Slovane prinesla krščansko vero in prvo slovansko pisano besedo, obhajajo 14. februarja. Tradicionalno slovesnost v baziliki svetega Klemna, kjer je pokopan sveti Ciril, vsako leto izmenično pripravijo štiri slovanske države, v katerih sta brata delovala kot misijonarja: Češka, Slovaška, Hrvaška in Slovenija, ki je bila na vrsti letos.
Medtem ko so verniki po vsem svetu molili za okrevanje papeža Frančiška, je ta kljub zdravljenju v bolnišnici ostal v stiku s skupnostmi. Medtem je tudi jubilej umetnikov potekal v duhu svetega očeta in poudaril moč umetnosti pri iskanju resnice, lepote, upanja in dostojanstva.
Vojko Gašperut, slikar, ki po poškodbi vratne hrbtenice ustvarja z usti, je kot dejaven član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami in s svojo predanostjo umetnosti dosegel mednarodno prepoznavnost. Njegova življenjska zgodba odraža moč upanja, zato poleg ustvarjanja dejavno sodeluje pri človekoljubnih projektih, ozavešča o življenju invalidov ter kot mentor navdihuje in podpira druge slikarje s podobnimi izzivi.
Vera Horjak Kravos prihaja iz Dobrne. Po poklicu je diplomirana ekonomistka. Je žena, mati treh odraslih otrok, babica in hčerka Vere in Franca Horjaka. Pred desetimi leti je pustila službo bančnice, da bi lahko skrbela za svoja ostarela starša.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Ob 33. svetovnem dnevu bolnikov so se bolniki in invalidi s spremljevalci zbrali ob slovesnem bogoslužju v baziliki Marije pomagaj na Brezjah. Sveto mašo je vodil koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf. V jubilejnem svetem letu je poudaril pomen upanja in ljubezni ter skupne hoje vseh kot hvalnice človeškemu dostojanstvu za bolnike in invalide.
O slovenskem kulturnem prazniku in ustvarjanju je razmišljal skladatelj, pedagog, zborovodja in organist dr. Andrej Misson.
Na potrebe odvisnikov je Slovenska karitas odgovorila predvsem zato, ker v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja zanje ni poskrbel nihče. Po številnih zapletih in nasprotovanju ljudi v različnih slovenskih krajih so pred 30 leti prve odvisnike sprejeli na Kostanjevici v Novi Gorici.
1. februarja so v koprski stolnici slovesno umestili novega škofa. Na ta položaj je bil imenovan nekdanji murskosoboški škof, msgr. dr. Peter Štumpf. Na čelu koprske škofije je nasledil msgr. dr. Jurija Bizjaka. Obenem je postal začasno, do imenovanja novega škofa, apostolski administrator Škofije Murska Sobota. Škofu Štumpfu je koprska škofija znana in domača, saj jo je večkrat obiskal. Kakšni izzivi torej čakajo novega škofa, kako se bo lotil dela, kakšne bodo njegove prednostne naloge ter kako ostaja povezan s Prekmurjem?
Papež Frančišek je na mesto koprskega škofa ordinarija imenoval dosedanjega soboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. Kakšna je koprska škofija v srčiki, kaj dobrega je bilo že postorjenega v teh letih in kaj ostaja največji izziv ter kaj pričakujejo od novega škofa verniki?
Neveljaven email naslov
