Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Denise Levertov: Proti točki nič (prevedli Veronika in Mia Dintinjanova, KUD Kentaver) Denise Levertov je pesnica, za katero je značilna množica navidezno nasprotujočih si pesniških govoric: od začetne nove romantike prek lirično-meditativnega tona, ki najpogosteje zaznamuje njeno poezijo, do političnega in aktivističnega pisanja ter – posebej v poznejši fazi – religioznih in mističnih pesniških izkušenj. To je pesnica, ki velja za enega najpomembnejših glasov ameriške poezije XX. stoletja, v slovenščini pa jo spoznavamo šele zdaj. O tem, kaj smo zamujali, bosta v tokratni izvedbi Odprte knjige spregovorili Ana Geršak in Glorjana Veber.
Tektonika v arhitekturi (izbor: Petra Čeferin, Založba ZRC) Z besedami urednice Petre Čeferin: »Osrednje besedilo knjige je esej arhitekturnega teoretika Kennetha Framptona, s katerim odgovarja na problem, da se danes zapira možnost za delovanje arhitekture kot kreativne miselne prakse. Njegova teza je, da moramo, če nočemo privoliti v to, da postane arhitektura le velikanska tržna dobrina, vztrajati pri tem, kar je specifično arhitekturni način izdelovanja objektov. To pa je po Framptonu konstruiranje, in sicer tektonsko konstruiranje. Ohranitev arhitekture zahteva danes vrnitev k tektoniki. Vrnitev k tektoniki pa je poudarek materialnega temelja arhitekture.« Kako tektonika prispeva k ohranjanju arhitekture kot družbeno odgovornega ravnanja? Kako njena materialnost preobraža življenjski standard? Kako v enačbo vstopajo njeni uporabniki? V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi arhitektke Mike Cimolini in raziskovalca arhitekture Matevža Čelika odpiral zbirko esejev Tektonika v arhitekturi, ki jo je uredila Petra Čeferin.
75 pesmi od Dekleve do Peratove (izbor: Uroš Zupan, Urban Vovk, Litera) Leta 1970 je izšla kultna antologija slovenske poezije, pod naslovom 57 pesmi od Murna do Hanžka sta jo pripravila Tomaž Brejc in Tomaž Šalamun. Pričujoča zbirka 75 Pesmi od Dekleve do Peratove je nekakšno nadaljevanje, začne se, kjer se prejšnja konča. Tokratni izbor sta naredila Uroš Zupan in Urban Vovk. Antologijo sodobne slovenske poezije bosta z voditeljico Katjo Šulc odpirala Tomaž Brejc in Goran Dekleva.
Olga Tokarczuk: Pelji svoj plug čez kosti mrtvih (prevod: Jana Unuk, Cankarjeva založba) Roman Pelji svoj plug čez kosti mrtvih poljske pisateljice Olge Tokarczuk je v poljščini izšel leta 2009, leta 2013 je v Sloveniji prejel nagrado vilenica. Protagonistka romana Janina Dušejko je zagrizena borka za pravice živali in posledično je v prav tako zagrizenem sporu z vaško druščino lovcev. Zgodba se zaplete, ko se začnejo v okolici vrstiti nepojasnjeni umori. Pisateljica se v slovenščini predstavlja že s svojim četrtim delom, njeno priljubljenost pa gre po besedah prevajalke Jane Unuk morda pripisati tudi njeni odprtosti za aktualne teme, od feminističnih vsebin do odnosa do živali, vsakršne drugačnosti, tabuizacije starosti, umiranja in smrti, evtanazije. O človekovi odgovornosti do narave in problematičnosti osebne mitologije se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala Leon Meglič in Miha Krofel.
Italo Calvino: Neobstoječi vitez (prevod: Vera Troha, Beletrina)
Jane Austen: Mansfield Park (prevod: Meta Osredkar, Miš) Roman Mansfield Park je prvič je izšel leta 1814 in velja za največjo prodajno uspešnico Jane Austen, v slovenščini pa je v prevodu Mete Osredkar izšel leta 2013. Na kratko, zgodba govori o revni Fanny Price, ki odrašča pri bogatih sorodnikih na posestvu Mansfield Park, ti pa jo pogosto opominjajo, od kod izhaja. Družina funkcionira na svoj način, dokler se v bližino ne priselita brat in sestra, ki v podeželsko okolje prineseta londonsko razmišljanje, flirtanje in spletke. V dogodkih, ki sledijo, Fanny ostane zvesta svojim moralnim vrednotam, za kar je na koncu nagrajena s poroko z ljubljenim bratrancem. Dvesto let po prvem izidu se bosta o avtorici, njenih zgodbah in likih ter ženskih likih v literaturi in umetnosti nekoč in danes z voditeljico Ireno Duša pogovarjali gledališka režiserka Barbara Kapelj Osredkar in gledališka in plesna kritičarka ter urednica časopisa za scenske umetnosti Maska Amelia Kraigher.
Milovan Đilas: Novi razred (prevod: Niki Neubauer, Inštitut Karantanija)
Kdo pojasni krasne basni? (izbor: dr. Igor Saksida, Mojca Honzak, Mladinska knjiga) Basen je ena prvinskih literarnih oblik človeštva, poučna zgodba, v kateri se živali obnašajo kot ljudje in nam prinašajo nauke, vezane na naše življenje. Iz Orienta v Evropo, od Ezopa k rimskim, klasicističnim in razsvetljenskim piscem basni, vse do današnjih časov. Basni sta v predstavljeni knjigi izbrala Igor Saksida in Mojca Honzak. Razdeljene so v dve skupini; v prvi so tuje ljudske in avtorske basni, indijske, indijanske, arabske, kitajske; basni, ki so jih pisali Ezop, Leonardo da Vinci, la Fontaine. V drugi skupini so slovenske ljudske in avtorske basni, od starejših do sodobnih. Knjigo bosta s Katjo Šulc odpirala literarna zgodovinarka, pedagoginja Milena Mileva Blažič in prevajalec in komik Boštjan Gorenc - Pižama.
Prežihov Voranc: DOBERDOB Z besedami založnika: »Roman Doberdob (1940) je kronikalna vojna pripoved, spomin na boj za preživetje v vihri 1. svetovne vojne. Štirje deli romana sestavljajo mozaik ključnih dogodkov, ki določijo usodo vpoklicanih vojakov. V prvih dveh delih ... je dogajanje prežeto z avtobiografski elementi, saj Prežih preko junaka Amuna Mohorja opisuje lastno vojno izkušnjo: vstop v avstro-ogrsko vojsko, spopade na ognjeni črti avstrijsko-italijanske fronte in prebeg na italijansko stran. V drugih dveh delih roman slika prizore naraščajočega nezadovoljstva bolnih in lačnih pripadnikov 17. pehotnega polka v zalednem taborišču Lebring, kar privede do krvavega zatrtja upora slovenskih vojakov v Judenburgu.« O sodobnem spominu na Veliko vojno. Česa se spominjamo in kako? Še bolj pomembno – kaj vedno znova pozabljamo? V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi zgodovinarke Marte Verginella in zgodovinarja Ota Lutharja odpiral roman Doberdob Prežihovega Voranca.
Jurij Hudolin: Ingrid Rosenfeld (Beletrina) Gre za na videz običajno življenjsko zgodbo ne povsem običajne ženske, ki zatočišče v razburkanosti življenja poišče v literaturi. Roman Ingrid Rosenfeld je tako tudi ali morda predvsem hvalnica knjigam, ki nas vračajo na mesta, kjer smo že bili, silijo tja, kamor bi sami le stežka zašli, in osvobajajo vsega, kar smo. Knjigo bosta z voditeljico Katjo Šulc odpirala Miša Molk in Roman Uranjek.
Ni je več je zgodba o zakoncih Dunne, psihološki triler, ki je obsedel svet, spretno napisana kriminalka Gillian Flynn, ki je očitno mojstrica svojega žanra, uspešnica, ki s polic knjigarn izginja skorajda tako hitro, kot nanje prihaja. Z eno besedo: bestseler. Ampak kaj je tisto, zaradi česar knjiga uspe? Kaj v kontekstu literarnega ustvarjanja pomeni žanr? Kaj je to šund? In seveda: v čem je skrivnost njegovega uspeha? O vsem tem in še marsičem v tokratni Odprti knjigi, ko se bo Boštjan Narat pogovarjal z Ano Schnabl in Mihom Kovačem.
Neveljaven email naslov
