Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mahmud Darviš: Opisovanje oblakov (prevod: Barbara Skubic, Mladinska knjiga) Iz spremnega besedila Barbare Skubic: »Darviš je pesnik ljubezni in pregnanstva. Pesnik, ki ve, da je ljubezen minljiva, ker je pregnanstvo večno. Piše o minevanju, hkrati pa o hrepenenju po pripadnosti. O zemlji. O nezmožnosti vrnitve. Kajti sam je dom zapustil kot deček in se ni vrnil nikoli več: ko je kot mladenič sicer živel v Galileji, je ni smel zapustiti, ko pa jo je enkrat zapustil, se ni mogel več vrniti. In ko se je končno vrnil, se je vrnil na podlagi sporazuma, ki ga ni odobraval, in v kraj, ki ni bil njegov dom.« O zgodovinsko zatiranem ljudstvu, ki nič manj zgodovinsko zatira sosednje ljudstvo. O pesniku, ki se upira instrumentalizaciji, ter o pesništvu, ki vrača dostojanstvo zatiranim – in tistim, ki zatirajo. V oddaji Odprta knjiga bo Dražen Dragojević v družbi novinarja Ervina Hladnika Milharčiča ter politologa in sociologa Primoža Šterbenca odpiral izbrane pesmi Mahmuda Darviša.
Koran (prevod: Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, Beletrina) Koran je sveta knjiga in tako kot za vsako sveto knjigo tudi zanj velja, da je v prvi vrsti knjiga verujočih. Vendar je Koran izjemno kompleksno besedilo, ki ima poleg religiozne še številne druge plasti, zaradi katerih sega onkraj verske dimenzije in ponuja kulturno, zgodovinsko, civilizacijsko ter literarno bralno izkušnjo vsem, tudi neverujočim. Ta vidik še posebej stopa v ospredje takrat, ko govorimo o prevodih; in ko govorimo o prevodih v slovenski jezik, je zadnja izdaja Korana nekaj posebnega, saj je prva, ki je v celoti nastala na podlagi izvirnika. Kako pomemben je prevod Korana za naš skupni tukaj in zdaj? Kako brati starodavno besedilo v duhu sodobnega sveta?
Ob nedavnem slovesu Kajetana Koviča se tudi z oddajo Odprta knjiga poklonjamo velikemu imenu slovenske poezije. Kovičeva zbirka Labrador je prvič izšla leta 1976. Med literarnimi kritiki velja za vrh slovenskega pesniškega simbolizma, v njej so antologijske pesmi, kot so Južni otok, Labrador in Lovec, ki na izviren način združujejo najboljše kvalitete pesniške tradicije in modernizma. V ponatisu Labradorja se poezija čutno prepleta z ilustracijami Mete Wraber. Zbirka prinaša tudi nove Kovičeve pesmi, od katerih so nekatere objavljene prvič. Obe govorici, pesniška in likovna, nas nagovarjata z močnimi konkretnimi in metafizičnimi podobami. O Labradorju bo Katja Šulc govorila z ilustratorko Alenko Sottler in pesnikom dr. Borisom A. Novakom.
Christopher Isherwood: Slovo od Berlina Iz spremne besede Marcela Štefančiča, jr.: »In ko se sprašuje, 'kje bom jaz sam čez nadaljnih deset let', se zdi, kot da se sprašuje: Bom – kot Frl. Schroeder – svojo sobo oddajal podnajemniku, sam pa spal v dnevni sobi, za špansko steno, na majhni zofi s polomljenimi vzmetmi? Bom – kot Frl. Mayr – polagal karte, pil čaj in predaval o svojih preteklih triumfih? Se bom – kot Frl. Kost – prostituiral? Bom – kot Peter – sanjal le še zato, da bom lahko svoje sanje posredoval psihoanalitiku? Se bom s svojim ljubimcem – tako kot Peter in Otto – utapljal v destruktivnih igrah moči, poniževanja in dolgočasja? Bom – kot tisti 'moški, oblečeni v ženske' – v kaki depresivni beznici čakal na turiste in trgovce srednjih let? Bom sam postal trgovec srednjih let? Me bodo – kot Frl. Nowak – poslali v sanatorij? Bom – kot Martin, Werner in Rudi – v kaki oguljeni kavarni spletal veliko komunistično zaroto? Bom – kot pronacistični Herr Doktor – ugotovil, da je komunizem le halucinacija? Ali pa bom – kot Bernhard – pristal v nacističnem koncentracijskem taborišču, kjer mi bo odpovedalo srce ali pa me bodo – kot Rudija – mučili do smrti?« Govora bo o Berlinu, ki je vzel Britanijo iz Britanca in ga spolno osvobodil, in o spolni svobodi, ki je Berlin reševala krize in nacizma dolgo pred osvoboditvijo. Vse to v oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi pisateljice Mojce Kumerdej in sociologa Romana Kuharja odpiral roman Christopherja Isherwooda Slovo od Berlina.
Z besedami založnika: »Sredi živahne meščanske stvarnosti dvajsetih let minulega stoletja se vse odločneje uveljavlja ideja o komunistični revoluciji. Skozi oči pisateljice Helene Murkovič, razgledane in ozaveščene mlade ženske, se razpira intelektualni in umetniški vrvež prestolnice ... na drugi strani pa se že nakazujejo ideološke razpoke, ki begajo tudi mlado avtorico. Da bi razrešila dilemo, ali naj vstopi v komunistično partijo, se Helena leta 1934 poda na študijsko potovanje v Rusijo, kjer se naposled izreče za komunistično idejo in Stalina. Po zgodovinskem sporu Tito-Stalin pa ima prav ta odločitev zanjo tragične posledice. Kljub vojnim zaslugam je razglašena za oporečnico, njen pisateljski talent pa je pahnjen v pozabo.« O zgodovinski nujnosti komunizma – v dobrem in slabem – in še čem v oddaji Odprta knjiga. Dražen Dragojević bo v družbi publicistke Alenke Puhar in zgodovinarja Aleša Gabriča odpiral roman Lada Kralja Če delaš omleto.
Claire Bishop: Umetni pekli. Participatorna umetnost in politika gledalstva Iz spremne besede Bojane Piškur: »Claire Bishop v knjigi Umetni pekli kot participatorno umetnost v širšem pomenu besede označi prakse, ki jih od zgodnjih devetdesetih let poznamo pod naslednjimi izrazi: družbeno angažirana umetnost, skupnostna umetnost, eksperimentalne skupnosti, dialoška umetnost, kolaborativna umetnost, intervencijska umetnost, kontekstualna umetnost, družbene prakse. Gre za umetniške prakse, ki so poskušale vzpostaviti drugačna razmerja med umetniškim predmetom, umetnikom in občinstvom, katerih začetke lahko najdemo že v šestdesetih letih, posamezne zametke pa še veliko prej. Pri tem igra ključno vlogo tudi ideja kolektiva, ne samo umetniškega, temveč tudi kolektivnega ustvarjanja situacije, ki šele v procesu pridobi predznak umetniškega.« Zakaj je estetski dogodek brez participacije naiven? Zakaj participacija šele z estetskim momentom postane dogodek? O tem in še čem v oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi teoretičarke Mojce Puncer in kuratorja Jurija Krpana odpiral študijo Claire Bishop Umetni pekli.
Mladinski roman Ime mi je Damjan je prvič izšel že leta 2001, večjo prepoznavnost pa je doživel šele z letošnjim ponatisom. Damjan nam skozi prvoosebno pripoved približa razdvojeno dušo najstnika, ki v želji po lastni avtonomiji (zaman) išče pomoč. Prikaže nam osamljenost mladostnika, ki se mora boriti s predsodki in predpisanimi spolnimi vlogami, na katere naleti, ko poskuša odkriti svojo identiteto in najti lastno pot. O romanu, ki je bil preveden v nemščino, češčino, slovaščino in srbščino, kmalu pa bo po njem nastal tudi film, se bosta z Ireno Duša pogovarjali Nataša Sukič in Urška Sterle.
Indijski pisatelj Vikram Seth v svojem romanu Enaka glasba ne piše o postkolonialni preteklosti in realnosti subkontinenta, s katerega prihaja, čeprav to po logiki stereotipov kar nekako pričakujemo od avtorjev s tega konca sveta. Namesto tega pripoveduje ljubezensko zgodbo, ki jo živita pianistka in violinist, oba Evropejca in oba klasična glasbenika, razpeta med Londonom, Dunajem in Benetkami. Enaka glasba je roman o medčloveških odnosih in ljubezni, o glasbi in ljubezni do glasbe. Zato bosta v oddaji z Boštjanom Naratom o njem spregovorila glasbenika, sopranistka Irena Preda ter skladatelj Milko Lazar.
Andrej E. Skubic: Samo pridi domov Z besedami založnika: »Andrej E. Skubic v družbeno resničnost tokrat zareže z domačim tajkunstvom, korupcijo in medijsko podobo, ki jih ženejo umazane igre za denar, moč in prestiž. Čeprav to ni roman na ključ, v vrtincu dogodkov nenehno srečujemo mesta, ki so nam iz javnega življenja še kako znana; še nikoli doslej jim nismo bili tako blizu.« Kako se je pravo znašlo v postelji s korupcijo? Kako male poklicne usluge rojevajo velike etične dileme? Na koga nasloviti prevzgojo – na družbeni sistem ali posameznikove vrednote? In kaj ima z vsem tem ljubezen? O tem in še čem v oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi kolumnistke Tanje Lesničar Pučko in kriminologa Dragana Petrovca prelista´val roman Andreja E. Skubica Samo pridi domov.
Irena Tomažin: Srečevanja glasov, Med občinstvom in občestvom – ljudska pesem na sodobnem odru “Pričujoča knjiga je delček mozaika življenja ljudske pesmi. Ta ne živi v knjigah, a je kljub temu pomembno, da se o njej piše in razmišlja,” pravi avtorica knjige Irena Tomažin. Knjiga v obliki esejev in pogovorov prinaša razmišljanje sedmih poustvarjalcev ljudske pesmi: Bogdane Herman, Ljobe Jenče, Katarine Juvančič, Boštjana Narata, Damirja Imamovića, Natalke Polovinke in Svetlane Spajić. Kako ljudska pesem živi na sodobnih gledaliških in koncertnih odrih, na kakšen način je povezana s sodobnimi performativnimi praksami in kaj nam danes lahko pove o nas samih in naših načinih percepcije telesa, glasu, petja? O knjigi bosta v pogovoru s Katjo Šulc govorila vokalistka Zvezdana Novakovič in skladatelj Aldo Kumar.
Isadora Duncan: Moje življenje Leta 1927 je v avtomobilski nesreči življenje izgubila Isadora Duncan, pionirka sodobnega plesa. Malo pred smrtjo je končala svojo avtobiografijo, skozi katero pronica zavzemanje za napredne ideje ne samo glede umetnosti, ampak tudi glede položaja ženske, materinstva in odnosov med partnerji. Knjiga je izšla takoj po plesalkini smrti, verjetno brez njene zadnje redakcije, zato je ohranila očarljivo kombinacijo drznosti in iskrenosti, ki hkrati šokira in osvobaja. O Isadori Duncan bosta v oddaji Odprta knjiga z Ireno Duša spregovorila plesalka in koreografinja Sinja Ožbolt ter pevec in igralec Lado Leskovar.
Neveljaven email naslov
