Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Peter Jančič, pred nekaj meseci odpuščen novinar Dela in pred tem tudi odgovorni urednik, je brezposelnost izkoristil za pisanje zanimive knjige »Fake news« Lažnive novice v kateri razkriva zakulisje nekaterih najbolj odmevnih medijskih manipulacij zadnjih let. V pogovoru za televizijo Slovenija tako spregovori o aferi, kjer so kardinalu Rodetu pripisali očetovstvo, kar pa ni bilo res. Enako je bilo v primeru pisanja novinarja Karbe, da je SDS prejela denar pri prodaji oklepnikov Patria, kjer se je izkazalo, da je šlo za neresnico, časopis pa se je moral opravičiti. Jančič razlaga zapletena kapitalsko politična ozadja, ki krmilijo najvplivnejše medije v državi. Ob tem ugotavlja, da medije povečini obvladuje slovenska levica zato je njihova poglavitna tarča vedno znova opozicijski lider Janez Janša. Če bi kdo drug na desni dosegel njegov vpliv bi bil pač nova tarča. Peter Jančič meni, da so razmere v slovenskem medijskem prostoru pripeljala do točke, ko je oz. bo vprašljiva legitimnost volitev saj politični konkurenti nimajo niti približno enakih možnosti. Pogovor vodi Jože Možina.
Gost Intervjuja bo Dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Pojasnil bo stališča Evropske komsisije do reševanja arbitražnega vprašanja s Hrvaško, do prodaje NLB-ja, spregovoril pa bo tudi o položaju Slovenije v prihodnjih perskeptivah Evropske unije, o izstopanju Britanije iz EU in o pogosto različnih vrednotah, ki jih zagovarjajo članice Unije. Voditeljica Ksenija Horvat.
Tokratna gostja Intervjuja je pred kratkim prevzela funkcijo generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije. V poslovnih in gospodarskih krogih je znana kot urednica revije Manager. Po izobrazbi je ekonomistka in magistra podjetništva, izpopolnjevala se je v ZDA in Avstriji. V pogovoru odprto govori o svojih ciljih, ki jih prinaša nova funkcija, o izzivih, ki čakajo Gospodarsko zbornico in gospodarstvo nasploh, pa tudi o vzrokih – kje in zakaj se vlada in zbornica ne slišita prav dobro. Kar veliko časa nameni socialnemu dialogu in vlogi zbornice v tem dialogu, sindikatom in vladi. Pomembna je tudi njena ocena o vplivu tajkunov na ugled managementa in na krizo Voditeljica Lidija Hren.
Prvak opozicije je v intervjuju analiziral predsedniške volitve in pojasnil tudi lastne napake in razloge, ki so privedli do neuspeha pomladne opcije. Komentiral je tudi svoj vidik razhajanja z Novo Slovenijo. Janša je kot razlog za padajočo volilno udeležbo izpostavil občutek nemoči za vplivanje na politične odločitve, ki je zlasti zajel desnosredinske volivce. Ti so imeli po njegove po letu 1990 tudi večja pričakovanja od volivcev levice, ki so bili motivirani za ohranitev svoji privilegijev. Razlog, da v drugem krogu niso podprli Boruta Pahorja je med drugim v njegovi vlogi pri pranju milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB: »Predsednik Pahor je vedel – in ni storil nič!«, je bil kritičen Janša, ki meni, da je Pahor s tem močno ogrozil ugled Slovenije v svetu in tudi lastno funkcijo. S to temo se bo naslednji teden ukvarjal poseben odbor Evropskega parlamenta. Podobno naivna in za Slovenijo škodljiva je bila tudi Pahorjeva vloga pri arbitražnem sporazumu, ki ima za posledico izgubo dela ozemlja z državljani vred in neoprijemljiv stik z odprtim morjem. Janša je kot enega ključnih problemov slovenske nacije izpostavil problem natalitete oz. še prej odhajanja, v zadnjih petih letih, že več kot 40.000 Slovencev v tujino, kjer je zavrnil tezo, da tudi SDS na to pereče vprašanje nima pravih odgovorov. Prvak SDS je zavrnil tudi očitek, da si v aktualnem primeru sirskega migranta Ahmada Shamieha tako leva kot desna politika kujeta politične točke. Opozoril je, da je premier Cerar pohodil že izvršen sklep državnega organa te države in si zato prislužil ustavno obtožbo. Izpostavil je tudi dvoličnost ob tako ekskluzivni kršitvi v prid reševanja begunca Shamieha, medtem ko je bila nedavno iz Slovenije deportirana cela sirska družina, sicer krščanske veroizpovedi vendar brez vsake medijske pozornosti. Na novinarjevo kritiko, da se nihče na zavzame za ljudi, kot je Vaskrsić, ki so mu zaradi 124€ dolga zarubili hišo pa je Janša zatrdil, da so dvojna merila čedalje bolj razvidna in pojasnil njihov pogled na to primerjavo. Janša je ob koncu komentiral tudi mnenja da je čas, da se umakne iz politike oz. vrha stranke. Izpostavil je, da o predsedniku stranke demokratično odločajo njeni člani in ne ljudje zunaj stranke. Po njegovem prepričanju, si njegovega umika želijo predvsem tisti, ki jim je trn v peti dejstvo, da SDS ne obvladujejo prikriti centri moči, kot je to značilno za večino drugih strank. Poudaril je, da je SDS na zadnjih volitvah, kljub temu, da je bil v zaporu, dobila več kot 20 odstotkov glasov. Prav dejstvo, da ima stranka in on osebno podporo številnih zrelih in preizkušenih ljudi ga motivira, da se je vredno boriti naprej. Na koncu je Janša povedal, da njegovo življenje ni le politika oz. tisto kar se vidi na televiziji, ampak mu veliko energije daje družina, žena in otroka, ki sta vir veselja. Voditelj pogovora je Jože Možina.
Tokrat bo naš gost Krzysztof Charamsa, še pred nekaj leti visok uradnik Vatikana, celo tajnik mednarodne teološke komisije in prelat Kongregacije za nauk vere, najpomembnejšega vatikanskega urada, ki skrbi za doktrino Rimskokatoliške cerkve. Skratka, človek z bleščečo prihodnostjo. Do trenutka, ko je prelomil tisočletni molk in razglasil svojo istospolno usmerjenost. Voditeljica Ksenija Horvat.
Naš gost bo Boris A. Novak, pesnik, dramatik, esejist, profesor na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani in predvsem avtor epa Vrata Nepovrata. To je ep o dvajsetem stoletju na naših tleh; ep o strašnih vojnah in še strašnejšem miru, o junaških dejanjih in intimnih razdejanjih, a tudi zgodba o miru, dobrih ljudeh in ljubeznih. Pogovarjala se bo Ksenija Horvat.
Pogovor z Vero Đoković Mejak je prava poslastica za gledalce, saj je gre za pravnico in strokovnjakinjo za finance, ki brez dlake na jeziku razgali anomalije slovenskega pravosodja in gospodarjenja z državnim premoženjem. Že kot gostja v oddaji Pričevalci pred dvema letoma je porušila vse rekorde gledanosti. Rojena je v Beogradu, očetu, ki je bil v osebni straži kraljeve družine ter mami, ki je bila iz zgornje Savinjske doline. Študij prava je končala v Zagrebu, potem pa je bila zaposlena na SDK, na tožilstvu, Banki Slovenije in na Ustavnem sodišču. Ker že nekaj let Živi v Španiji bo uvodoma pojasnila svoj pogled na katalonska prizadevanja za samostojnost, kjer poleg pravice do samoodločbe osvetljuje tudi na politična in ekonomska ozadja. V ekonomski primerjavi med Slovenijo in Španijo, Mejakova opozarja na nesorazmerno visoke davke, ki pri nas dušijo zlasti mlade ter podjetnike. Izredno kritična je do ekonomske politike v državi, zlati nesorazmernega zadolževanja in napoveduje, da Slovenija, ki se je znova zadolžila za 4 milijarde € tone v grški scenarij. Glede pravosodja bo Mejakova spregovorila o najbolj odmevnih zdrsih, ki so sodno vejo oblasti pripeljali do tako nizkega ugleda. Kot prvi je to zanjo sojenje v aferi Patria, kje tožilcu očita neznanje oz. politično motiviranost. Meni tudi, da bo klavrno usodo doživelo tudi sojenje Milku Noviču in opozarja, da bo odškodnino znova plačala država Slovenija, ne pa tisti, ki so odgovorni za slabo sojenje. Pokomentirala bo tudi čedalje bol utemeljen vtis, da slovenska pravna država ne velja za vse enako, zlasti se to kaže v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v aferi farmacevtka. S sogovornikom se bosta dotaknila tudi afere desetletja – bančno-političnega škandala, ki močno prerašča okvire Slovenije. Gre za pranje milijarde evrov iranskega denarja v NLB, kjer so ocene, da so tisti, ki so izvedli ta nezakonit posel prejeli provizije, ki lahko znašajo tudi več sto milijonov €. Mejakova iz lastnih izkušenj komentira odgovornost, ki jo ima pri tem Banka Slovenije pa tudi ostali vpleteni vse do sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in predsednika republike Boruta Pahorja. Pogovor vodi dr. Jože Možina.
Ugleden pravnik, pisatelj, pisatelj in publicist, nazadnje sodnik na sodišču za človekove pravice je znan po ostrih izjavah, ki sprožajo številne polemike. Zase pravi, da je politično nekorekten človek, ki se brez dlake na jeziku loti številnih tem, ki se jih drugi ne. Tako bo v intervjuju izpostavil svoj negativni odnos do splava, problem feminizacije moških, govor pa bo tudi o eroziji vrednot in političnih ambicijah. Dr. Zupančič je svoj kredo oblikoval med študijem na uglednih tujih univerzah, v ZDA je bival oz. predaval 15 let zato bo pokomentiral tudi razmere po izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Voditelj Jože Možina.
Tokrat v Intervjuju: filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl, znanstvena svetnica Inštituta za kriminologijo v Ljubljani in predavateljica na Univerze v Londonu. Junija letos je postala izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Voditeljica Ksenija Horvat.
Vlasta Nusdorfer je varuhinja človekovih pravic postala leta 2013. O svojem delu pravi, da ga razume kot poslanstvo. Pred tem je bila vsa leta poklicne poti tožilka, posebej se je ukvarjala z mladinsko, družinsko in spolno kriminaliteto. Primeri, s katerimi se je srečevala, so se je očitno toliko dotaknili, da je na temo zlorabljenih in zapostavljenih otrok napisala nekaj knjig. Žrtvam spolnih, pa tudi drugih kaznivih dejanj, se je posvečala tudi sicer – pa naj je šlo za ustanavljanje društev ali skladov za pomoč žrtvam ali pa za njeno osebno pomoč in delo z žrtvami. Z enako občutljivostjo za krivice in željo pomagati ljudem, predvsem otrokom, se je lotila tudi nalog varuhinje človekovih pravic. Pomaga jim lahko v okviru pristojnosti, ki jih predpisuje zakon – torej z nasveti, opozorili in pobudami državnim institucijam, s terjanjem odgovorov in ukrepov, se pa tudi sama čudi neodzivnosti posameznih organov. Voditeljica Lidija Hren.
Ddr. Evgen Bavčar, ki živi v Parizu je prvovrsten ambasador slovenske kulture v Franciji in Evropi. Kot 12 leten deček, rojen v Lokavcu v Vipavski dolini, je v nesreči izgubil vid a sta ga je volja in vztrajnost popeljala na pot umetnika, misleca in esejista, ter enega najbolj prepoznavnih Slovencev v tujini. Bavčar posebej izpostavlja svojo primorsko identiteto, saj meni, da imajo primorski Slovenci zaradi stika z latinskim svetom drugačen odnos do življenja. Kljub slepoti je končal gimnazijo v Novi Gorici ter študij zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Uspel je dobiti štipendijo kar mu je tlakovalo pot v Francijo kjer je na sloviti pariški univerzi Sorbona tudi doktoriral. Bavčar je bil tisti, kje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja omogočil, da so pisatelja Borisa Pahorja spoznali tudi Francozi in resnici na ljubo, je šele po tem dobil večjo veljavo tudi v Italiji in Sloveniji. Prav Boris Pahor, ki v oddaji govori o svojem prijatelju Evgenu, slednjega označi kot velikega domoljuba in veliko avtoriteto. Oba, Bavčar in Pahor sta izpostavljata pomen slovenske identitete, ki mora biti jasno razpoznavna tudi v kulturi. Ta je v slovenskem prostoru podvržena balkanizaciji in globalizaciji ter internacionalističnemu konceptu, ki je, kot izpostavlja Bavčar, za male narode zelo škodljiva. Evgen Bavčar, ki je predaval na vrsto svetovnih univerzah ugotavlja, da so velike osebnosti v umetnosti in kulturi ponosne na svoj nacionalni izvor. To je zanj bogastvo in tudi nekaj modernega. Kljub slepoti, ali ravno zaradi nje, je postal Bavčar iskalec notranje svetlobe iz otroštva in tiste golobje, ki stopa na pot duhovnega in večnega. Svoj umetniški izraz je našel tudi kot vizualni umetnik s fotografijo. Svoje podobe imenuje ikone, doslej pa je imel že več kot 100 razstav. Pogovor sklene Dr. Jože Možina z ugotovitvijo, da je Bavčar poseben človek, ki svojo moč črpa iz svoje nemoči – slepote, a ravno zato vidi več in dlje kot drugi.
Naš gost bo Dr. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine v Celju, zgodovinar, sociolog, komentator družbenih dogajanj in slovenski rock'n'roll glasbenik. Z njim se bo pogovarjala Ksenja Horvat.
Neveljaven email naslov
