Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žan Tetičkovič je Ptujčan, kot jazzovski bobnar pa je ustvarjal v svetovni jazzovski metropoli, v New Yorku.
Tokratni gost oddaje Intervju je sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, od letošnjega maja tudi njegov predsednik, dr. Marko Bošnjak. Kot nosilec ene najvišjih funkcij v evropskem sodnem sistemu lahko vpliva ne le na posamezne sodne odločitve, ampak tudi na javno mnenje, politične in zakonodajne odločitve v 46 državah članicah Sveta Evrope. V oddaji med drugim govori o spreminjanju človekovih pravic, vplivu digitalizacije in umetne inteligence, pragmatičnosti sodniških odločitev, odzivih držav in javnosti na sodbe in (ne)sprejemljivosti protestov, kritik in medijskih sodb. Na sodišču se tehta argumente, dokaze, na koncu pa je sodnik vseeno predvsem človek z vrednotami, nazori, ki so lahko jeziček na tehtnici. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je karizmatičen duhovnik Martin Golob. V izjemno sproščenem predprazničnem vzdušju je grosupeljski župnik spregovoril o sreči, ki, kot pravi, temelji na tem, da človek samega sebe sprejme takega, kakršen je. Pove zanimive podrobnosti o tem, kako je odraščal na kmetih skupaj s še petimi brati in starimi starši ter seveda očetom in mamo, ki sta zgradila trdno družino. Ta je povezana še danes. Kot mladostnika ga je navduševalo delo s traktorjem, a je bil klic Boga pozneje močnejši. Postal je duhovnik, ki je pisal bloge in predvsem v času covida s prenašanjem maš po spletu dosegel na desettisoče gledalcev. Nadaljevanje tega sta zelo zanimivi knjigi Na spletni tržnici in 365 dni z Božjo besedo. Gost nam razgrne svojo dobrodušno naravo in tudi svoje napake. Pojasni nam, kakšen je delovni dan duhovnika. Zanimiv je njegov odnos do starejših, ki jih zelo ceni. Spodbuja nas, da jih spoštujemo in se od njih učimo. Za božič vsem gledalcem, vernim in nevernim, želi miru in blagoslova. Poudarja, da za lepo doživet božič ne potrebujemo najbolj obložene mize, lučk, dobre družbe ... Po njegovem mnenju je najpomembneje to, da vsak od nas odpre srce in v resnici sprejme božično sporočilo, ki je po Martinu Golobu Bog sam.
Aleksandar Stankovič je novinar Hrvaške radiotelevizije, torej hrvaške nacionalke. Že več kot 20 let ureja in vodi oddajo V nedeljo ob dveh. V njegovem studiu je gostovalo tudi kar nekaj znanih Slovencev. Številni poznate tudi njegovo potopisno serijo v kateri je potoval po svetu z motorjem, tudi po naših krajih. A Stankovič je več kot to: izdal je štiri zbirke poezije in zbirko kratkih zgodb, v slovenskem prevodu pa je pravkar izšla njegova knjiga Depra, v kateri nam razkriva svojo dolgoletno bitko z depresijo. Voditelj: Edvard Žitnik.
Gostja oddaje Intervju je razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Poleg številnih priznanj je letos prejela še Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Že od začetka kariere raziskuje otrokovo mišljenje in govor, v oddaji pa je med drugim govorila tudi o nujnosti skupnega branja in nevarnostih preživljanja časa pred zasloni. Poudarila je pomen socialnega in kulturnega okolja za razvoj otroka in pomembnost kompenzatorne vloge vrtca pri razvoju govora. Kot prva ženska na položaju predstojnice oddelka za psihologijo sicer pravi, da je bilo na področju enakosti spolov že narejenega precej, a da nas čaka še veliko dela, saj so nekateri spolni stereotipi še vedno zakoreninjeni v družbi. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Tokratni nedeljski gost je predsednik Goriške Mohorjeve družbe, duhovnik v zamejstvu in izvrsten publicist ter raziskovalec narodnega izročila, mag. Renato Podbersič. V teh dneh mineva 100 let, odkar so prve knjige te založbe zakrožile med primorskimi Slovenci. Zaradi krivične Rapalske meje so namreč Primorci ostali pod Italijo in bili žrtev hudega raznarodovanja. Italija je ovirala slovenski tisk in takrat se je pojavila potreba, da se ustanovi posebna založba. Temelj zanjo je bila pravzaprav Mohorjeva družba, ki jo je leta 1857 ustanovil škof Anton Martin Slomšek. Kot pojasni gost, so poglavitno breme za obstoj slovenstva pod fašizmom prevzeli primorski duhovniki, ki so bili tudi med pobudniki ustanovitve Goriške Mohorjeve družbe. Ta zamejska založba vsako leto izda zbirko s koledarjem in še vrsto zanimivih del.
Gost Intervjuja je Miha Kovač: urednik, publicist, komentator, doktor znanosti, univerzitetni profesor … Bil je sokurator predstavitve Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu, sicer pa je profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti. Njegova knjiga »Berem, da se poberem« je bila prevedena v osem jezikov, kar ni majhen dosežek za slovenskega avtorja in vsekakor pomenljiva referenca. Voditelj: Edvard Žitnik
V času športne kariere je bil najbolj prepoznaven jugoslovanski športnik. Pol stoletja pozneje je njegov dosežek, dve zlati olimpijski medalji, ponovila Tina Maze. ''Zlati konjenik'' Miro Cerar še vedno velja za enega najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. V pogovoru z Zvezdanom Martićem je primerjal čas, ko je bilo za športne dosežke sramotno prejemati denar, z današnjim časom, ko je denar edino merilo. Kot amaterski športnik je dal prednost študiju in se zaradi izpita celo odrekel poti na Japonsko. Sam je napisal čestitko predsedniku Titu za rojstni dan. V pogovoru je povedal, kako so mu eno zlato medaljo pomagali osvojiti gledalci na tekmi, da svojih otrok ni silil v telovadnico ter da danes v šolskih telovadnicah manjka strogosti in discipline. Kaj je v družini, katere člani so ministrica, državna tožilka, predsednik vlade, olimpionik … največji uspeh in kdaj je postal Miro Cerar starejši. Voditelj: Zvezdan Martić
Gost nedeljske oddaje Intervju je dr. Bogomil Ferfila, ugledni univerzitetni profesor, ekonomist in obramboslovec, ki je prepotoval že več kot 150 držav, posebej pa se je posvetil ameriškim študijam. Pogovor z njim se v veliki meri dotika alternativnega pogleda na ameriške volitve, njihovega zakulisja in vpliva, ki ga bo imela izbira Donalda Trumpa ne le na ameriško, ampak tudi na svetovno politiko. Dr. Ferfila ugotavlja, da je Trump dobil bitko ne le proti Kamali Harris, ampak tudi proti pravosodju in ameriškim medijem, ki so devetdesetodstotno nagnjeni na demokratsko stran, kar primerja z razmerami v Sloveniji. Ocenjuje, da je bila podlaga za republikansko zmago neustrezna politika do priseljencev, pa tudi dejstvo, da Američani v obdobju vladavine predsednika Bidna živijo nekoliko slabše kot med prvim mandatom Donalda Trumpa. Z voditeljem Jožetom Možino se dotakneta fenomena Melanie Trump, ki je stala skupaj z očetom Viktorjem in sinom Baronom ob novoizvoljenem predsedniku na odru, ko je ta nagovoril Američane in ves svet. Dr. Ferfila ne more razumeti, da se slovenski mediji tako mačehovsko obnašajo do Melanie, in se ob tem pošali, da očitno ni poročena »s pravim«, kar pomeni, da se na ameriške razmere in prvo damo tudi pri nas vse preveč gleda z ideološkimi očmi. V nadaljevanju se z voditeljem dotakneta vpliva izvolitve Donalda Trumpa na vojno med Izraelom ter Hamasom in Hezbolahom, pri čemer dr. Ferfila ne pričakuje večjih sprememb v ameriški politiki. Drugačen pa bo lahko Trumpov odnos do ruskega nasilja v Ukrajini. Voditelj: Jože Možina
Joe Valenčič je morda večji Slovenec kot marsikdo v Sloveniji, čeprav ima v žepu ameriški potni list. Valenčič je zgodovinar, rojen v Clevelandu slovenskim staršem, in je nadvse dejaven v tamkajšnji slovenski skupnosti. S svojim delom povezuje Slovenijo in skupnosti rojakov v ZDA. O slovensko-ameriški izkušnji predava tudi po Evropi. Vodi slovenski glasbeni muzej, slovensko radijsko oddajo in je predstavnik slovenske skupnosti v ZDA pri Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Voditelj: Edvard Žitnik
Mediji redno poročajo o različnih oblikah nasilja med mladimi, od fizičnega do verbalnega; objave na spletu pa vodijo celo do samomorov. Nasilneži so pogosto uspešni in priljubljeni posamezniki, ki jih žrtve ne upajo prijaviti, večina drugih ljudi, ki za nasilje vedo, pa molči, tudi v strahu za svoj socialni status. Odrasli sicer obsojajo vsako obliko nasilja, v praksi pa so nasilni tudi v prisotnosti otrok – doma, v šolah in ob športnih igriščih. Vse to so izzivi, pred katerimi stojijo starši, učitelji in celotna družba. O odzivih na vrstniško nasilje in preprečevanju tega bo govorila dr. Katja Košir, zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno in strokovno se ukvarja predvsem s psihosocialnimi vidiki šolanja in z vrstniškim nasiljem. Je tudi svetovalka in mentorica v spletni svetovalnici za mlade To sem jaz. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
Gost tokratnega intervjuja je letošnji prejemnik nagrade Frana Milčinskega – Ježka, Boris Cavazza. Igralec, pevec, režiser in scenarist Boris Cavazza je govoril o začetkih kariere, ko se je navduševal nad boksom, pomorstvom in igralstvom, o številnih udarcih, ki mu jih je zadalo življenje, in seveda o svojih vlogah v filmih, televizijskih nadaljevankah in gledališčih, za katere je prejel pravzaprav vse možne nagrade. Zadnja leta se pogumno spopada z zdravstvenimi težavami, bolj kot kadar koli prej pa odpira vrata v svojo zasebnost, intimnost in govori tudi o svoji ljubezni do Ksenije Benedetti. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Neveljaven email naslov
