Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos praznujemo 70 let glasbe bratov Avsenik. O fenomenu bratov Slavka in Vilka smo že veliko slišali. V tokratni oddaji Intervju pa gostimo člana te legendarne glasbene družine, ki je tudi sam uspešen glasbenik. Z nami je sin Slavka Avsenika, Slavko Avsenik mlajši. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Dr. Klementina Fon Tacer se ukvarja z odkrivanjem mehanizmov, ki so se razvili za zaščito celic sesalcev pred stresom. Z drugimi raziskovalci ugotavlja, kako njihovo neravnovesje prispeva k nastanku bolezni, kot je rak, in razvojnih motenj. Čeprav dela kot docentka na Veterinarski fakulteti Univerze v Teksasu v ZDA, ostaja povezana s Slovenijo in Univerzo v Ljubljani, kjer je mentorica več magistrskih in doktorskih študentov ter sodeluje pri raziskovalnih projektih.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelj: Jože Možina
V Sloveniji je skoraj desetina prebivalcev v vrstah prostovoljnega gasilstva. Slovenija je po številu gasilcev na prebivalca na prvem mestu na svetu, zato slovenska mreža prostovoljcev zbuja občudovanje in zavidanje. V mnogih slovenskih vaseh imajo gasilska društva tudi socialno in kulturno vlogo in so pogosto edina civilno-družbena organizacija z močno povezovalno vlogo. Lani požar na Krasu in letos hude poplave. Vloga slovenskih gasilcev je bila izjemna, zato tokrat v oddaji Intervju nekoliko podrobneje o organiziranosti sveta junakov, ki se v najtežjih trenutkih podajajo prav tja, od koder drugi bežimo. Gost oddaje Intervju je poveljnik Slovenske gasilske zveze, Franci Petek. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.
Nedavne poplave in druge vremenske ujme so to poletje prizadele več tisoč slovenskih družin. Mnogi so izgubili dom in vse svoje premoženje ter spomine. Zato bodo duševne rane ostale še dolgo potem, ko bo materialna škoda vsaj delno odpravljena in povrnjena. O tem, kako pomembna je tolažilna beseda, se bomo pogovarjali s patrom jezuitom dr. Silvom Šinkovcem. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi Jože Možina, je prehodil karierno pot od miličnika in policista, do predavatelja, poslanca, državnega sekretarja in ministra za notranje zadeve. Vinko Gorenak spregovori o poklicni odločitvi, na katero je vplivala učiteljica, ki ga je usmerila v gimnazijo. Ob zlomu bivšega režima je pri policiji deloval v komisiji za preobrazbo »ljudske« milice v sodobno policijo zahodnega tipa. »Tu smo naredili napako, celo dve ...« prizna Gorenak, saj razen imena niso spremenili ničesar. Nič niso naredili za depolitizacijo policije, priznava, zato je ta ustanova, ki bi morala biti nepolitična, po njegovem mnenju močno nagnjena v levo. V politiko ga je izstrelila afera Vič-Holmec, pozneje je bil trikrat izvoljen za poslanca na listi Slovenske demokratske stranke. Gost pojasni konkretne primere, kako je SDS vedno, ko je bilo mogoče, k sodelovanju povabila tudi druge parlamentarne stranke. Na levi, pravi Gorenak, pa so čedalje bolj radikalno vodili politiko izločevanja. Dobro sodelovanje vlade in opozicije vidi pri sanaciji poplav in pomoči prizadetim, obenem pa se z grenkobo spominja epidemije covida 19, ko je opozicija zlorabljala stisko ljudi za svoje politične namene. Tudi o levo usmerjeni civilni družbi meni, da je njen glavni motiv delovati v korist leve politične opcije. Gorenak je zaskrbljen za prihodnost Slovenije in Evrope, opozarja na erozijo evropskih krščanskih vrednot. Velika težava za obstoj Evrope, kot jo poznamo, so po njegovem mnenju migracije in nizka rodnost.
Psihoterapija – še eno slovensko prizorišče strasti, prestiža, velikih finančnih vložkov, a hkrati tudi iskrene skrbi za ureditev pomembnega področja duševnega zdravja. V pripravi je nov zakon, ki bi moral po dolgih letih urediti področje psihoterapije; že to jesen ga pričakujemo v javni obravnavi. Na TV Slovenija smo že predstavili nekaj pogledov na ureditev te problematike, tokrat pa bo gostja oddaje Intervju doktorica Sana Dobnik Čoderl, klinična psihologinja, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, pa tudi članica delovne skupine za normativno ureditev psihoterapije na Ministrstvu za zdravje. Je tudi stalna sodna izvedenka za klinično psihologijo in vodja Službe za klinično psihologijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.
Maja letos je Srbija dosegla žalosten svetovni rekord. 13-letni otrok je v beograjski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja s strelnim orožjem ubil devet učencev in šolskega varnostnika. Tako je postal najmlajši strelec, ki je sam pobil toliko žrtev. S tem je prekosil tudi znane primere množičnega streljanja v ZDA. Po nekaj mesecih je zato čas, da analiziramo, kaj se je zgodilo in kaj se dogaja v Srbiji in kako se je to sploh lahko zgodilo. V oddaji Intervju je z nami zdravnik in psihoterapevt Zoran Milivojević. Voditeljica: Vida Petrovčič
Pogovor z najbolj plodovitim slovenskim pisateljem, Ivanom Sivcem, ki je napisal že več kot 170 knjig, bo gledalce pritegnil zaradi klene, a hkrati spoštljive govorice in vrednotnega sistema, ki temelji na slovenskih vrednotah, kulturi in zgodovini. Voditelj oddaje Jože Možina je pogovor usmeril v Sivčeve knjižne novosti, predvsem dve. Prva, z naslovom Zemlja se z nami pogreza, pripoveduje o ugrezu in potopitvi lepe vasi Škale v Šaleški dolini, kar je bilo posledica izkopavanja lignita. V knjigi, ki je po zvrsti in vsebini prelomno Sivčevo delo, spoznamo odnos oblasti do prizadetih kmetov, ki je bil izkoriščevalski in porazen. Delno je kmečki živelj takega ravnanja še deležen, zato ima knjiga podnaslov Roman o času, ki še ni minil. Naslednja je knjiga O srečni dom nad zvezdami, ta govori o primorskem duhovniku Filipu Terčelju, karizmatičnem vzgojitelju mladih in branitelju slovenske besede, ki so ga preganjali fašisti, po vojni leta 1946 pa so tega svetniškega duhovnika okrutno umorili
Gost oddaje Intervju bo Matjaž Gruden, ki pri Svetu Evrope vodi direktorat za demokratično participacijo. Ta institucija med drugim poskuša opolnomočiti državljane, da bi razvili občutek vpliva na ukrepe odločevalcev in institucije in spodbuja k aktivnemu in odgovornemu državljanstvu. Matjaž Gruden je pravnik, v slovenski medijski prostor pa vstopa s kolumnami v Večeru, v katerih se osredotoča na spoštovanje človekovih pravic, na vse vrste nestrpnosti in javne politike, ki bi morale pripomoči, da bi naše kompleksne in raznovrstne družbe stopale po demokratični poti. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Onkolog in strokovnjak za medicinsko etiko dr. Matjaž Zwitter ima bogate izkušnje z delom s hudo bolnimi. Med drugim je izdal dve strokovni knjigi, Pogovori o zdravniški etiki in Pogovarjamo se o evtanaziji. Je predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, v zadnjih desetletjih strokovno obravnava tudi vprašanja evtanazije. »O problemu evtanazije v javnosti velikokrat govorijo mladi in zdravi ljudje, ki na bolezen in umiranje gledajo popolnoma drugače kot starejši in bolni,« meni dr. Matjaž Zwitter. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost tokratnega nedeljskega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je izjemen poznavalec zgodovine letalskih dogodkov na Slovenskem, zlasti med prvo in drugo svetovno vojno. G. Bedič bo v oddaji predstavil tudi izsledke in predmete iz terenskih raziskav, kar bo širša javnost izvedela prvič. Za kaj gre? Ekipa zanesenjakov in strokovnjakov, ki dobro sodelujejo, je raziskala ostanke nemškega letala, ki je pred prebojem na soški fronti pri Kobaridu oktobra leta 1917 strmoglavilo v visokogorju. Ne le da so našli predmete izredno redkega nemškega vojaškega izvidniškega letala, raziskali so tudi usodo posadke. Zlasti zanimivo je, da se je izvidniku uspelo s poškodovanimi nogami po 33 urah priplaziti do najbližje kmetije. Njegov nečak je pred nekaj meseci obiskal kraj, kjer je z letalom strmoglavil stric. Bedič sam je do podrobnosti raziskal usodo ameriškega letala in pilota, ki je med drugo svetovno vojno strmoglavilo pri Babjem zobu nad Bledom, navezal je stike z rojstnim krajem pilota in tam so mu postavili muzej. Posebno presenetljiv je izkop motorja angleškega lovca Spitfire, ki je leta 1944 strmoglavil ob Ižanski cesti v Ljubljani. Motor so pred nekaj leti potegnili iz barjanskih tal z globine 7 metrov, zdaj pa je na ogled v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Ob njem je predstavljena zgodba pilota, ki je pravočasno izskočil iz zadetega letala, padel v nemško ujetništvo in preživel vojno. Iz gosta kar vre izredno poznavanje velikega dela usode več kot 200 letal, večinoma ameriških bombnikov, ki so med drugo svetovno vojno strmoglavila na slovensko ozemlje. V pogovoru se bo gost dotaknil zgodbe letal Spitfire, ki so sestavljala prvo partizansko letalsko enoto, eno od teh se je imenovalo Slovenec, drugo pa Goričan. Maketo »Slovenca« nameravajo postaviti na ogled v Trbovljah. Eno od letal Spitfire je med vojno strmoglavilo na Rakeku, pilot je umrl. Tudi v tem primeru je Bedič navezal stike s sorodniki v ZDA in dobil celo pismo, ki ga je pilot malo pred smrtjo pisal domačim. Zanesenjaka in strokovnjake čaka še veliko dela. V tem času potekajo dogovori z nemškim veleposlaništvom o prenosu posmrtnih ostankov nemškega pilota, ki so ga našli na Pokljuki. Prava poslastica bo dvig nemškega lovca, ki je ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941 končal v rečnem rokavu Mure in nedotaknjen čaka na izkop. Tu je še italijansko letalo iz prve svetovne vojne ... Kljub navdušenju nad zgodovinskim raziskovanjem letalskih sestrelitev in nesreč pa Aleš Bedič poudarja, da so bile te naprave vendarle ubijalski stroji, ki so v vojni povzročili veliko žrtev. Kot primer nesmisla vojne omenja zavezniško bombardiranje Jesenic malo pred koncem druge svetovne vojne, ko so bombniki, ki zaradi slabega vremena niso dosegli ciljev v Avstriji, svoj ubijalski tovor odvrgli na večinoma stanovanjski del Jesenic, pri čemer je bilo ubitih 127 domačinov. Tudi sicer so zavezniška bombardiranja povzročila več kot 7000 smrtnih žrtev med Slovenci, kar je npr. več žrtev, kot jih je povzročil italijanski okupator, ali več, kot je bilo žrtev vaških straž in slovenskih domobrancev skupaj. Pogovor z Alešem Bedičem odstira bogato zgodovino tragičnih dogodkov na slovenskem ozemlju, ki naj zveni v opozorilo, kako velika tragedija je vojna in kako velika vrednota je mir.
Neveljaven email naslov
