Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na začetku vsakega leta so na voljo tudi uradni podatki s trga dela. In ti so letos ugodni. V Sloveniji smo lani dosegli rekordno nizko število brezposelnih, septembra je padlo celo pod 46 000. Kljub temu pa težava zaposlovalcev ostaja pomanjkanje primernih kadrov. Kaj se torej dogaja in kaj lahko pričakujemo? O tem bomo v tokratni oddaji govorili z ustanoviteljico in direktorico zaposlitvenega portala Optius.com, go. Sašo Boštjančič. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Tokratni gost voditelja Jožeta Možine je eden od soustanoviteljev koalicije Demos, ki je na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 premagala komuniste in njihove satelitske stranke. Magajna je bil še prej soustanovitelj Socialdemokratske zveze Slovenije, ki je znotraj demokratične opozicije pokrivala delavska vprašanja, saj je bila prva iniciativa za stranko podana ob stavki Litostrojevih delavcev leta 1987. Prvi voditelj je bil karizmatični France Tomšič, pozneje pa se je stranki pridružil dr. Jože Pučnik, ki ga je Magajna označil za osrednji lik in motor slovenske osamosvojitve. V pogovoru Magajna spregovori tudi o svojem delovanju v SD-ju. Stranki se je pridružil kot krščanski socialist, čeprav ga je oče svaril, da gre med »komuniste«. Oče Božidar Magajna, znameniti pionir na Radiu Slovenija še pred vojno in med njo ter sodelavec OF-a, je bil po vojni izločen, ker ni hotel v komunistično partijo, pač pa je postal profesor na Fakulteti za elektrotehniko. V času delovanja v SD-ju je Magajna kljub svarilom glasoval proti takrat predlaganemu zakonu o RTV, katerega namen je bil odstraniti takratno vodstvo, ki je bilo imenovano v času Janševe vlade. Nekatere v SD-ju je motilo poročanje o Hudi jami in so želeli RTV obvladovati. Zaradi neposlušnosti so ga diskreditirali z afero – fotografijo mladenke zgoraj brez –, a se je po šestih letih pregona zadeva končala s tem, da so izgubili domnevne dokaze in celo kopije dokazov. Za Magajno je bil to dokaz, kako daleč seže roka globoke države. Kljub velikim dosežkom Andrej Magajna ocenjuje, da slovensko družbo in zlasti politiko hromi izključevanje drugače mislečih, kar vodi v enoumje.
Gost tokratne oddaje Intervju je dr. Anže Slosar: Koprčan, fizik, matematik, profesor, kozmolog, ki dela v laboratoriju Brookhaven National Laboratory v ameriški zvezni državi New York. Slosar poskuša s svojim delom razložiti delovanje vesolja, kot ga poznamo ali morda kot ga ne poznamo. Pri tem omenja tudi tako imenovano temno snov oziroma dark matter in temno energijo oziroma dark energy. Trenutno sodeluje pri projektu namestitve radijskega teleskopa na temni strani Lune, ki ga bo raketa Space X, če bo vse po sreči, v vesolje odnesla leta 2026. Oddajo vodi Edvard Žitnik.
V zadnjo letošnjo oddajo Intervju smo povabili športnega psihologa, profesorja dr. Mateja Tuška. Ne samo zato, ker je to izvrstna priložnost, da pokomentiramo uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na evropsko prvenstvo v nogometu, ki bo prihodnje leto. Ampak tudi zato, ker dr. Matej Tušak svetuje vsem, ki si želijo biti pri svojem delu karseda motivirani in čim bolje delati v skupini. To pa so veščine, ki nam bodo v prihodnjem letu zelo koristile.
Tokratni gost Intervjuja je slovenski misijonar Pedro Opeka, ali kot so mu rekli doma – Peter Opeka, ki ja na Madagaskarju ustvaril eno najlepših humanitarnih zgodb našega časa. Pred desetletjem je bilo njegovo poslanstvo predstavljeno v dokumentarnem filmu Pedro Opeka, dober prijatelj, in takrat ga je spoznala vsa Slovenija. Je izjemna osebnost s karizmo, ki pritegne množice. V pogovoru z Jožetom Možino se je dotaknil razvoja projekta Akamasoa, s katerim so v treh desetletjih pomagali že več kot pol milijona pomoči potrebnim. 25 000 revežev s smetišča zdaj živi v urejenih naseljih, njihovi otroci pa se šolajo, v zadnjih letih tudi na univerzi, ki so jo ustanovili. Misijonar Opeka je spregovoril tudi o svojih prizadevanjih za slovensko spravo, saj kot sin slovenskih beguncev v Argentini pozna medvojno in povojno travmo, ki je zadela slovenski narod. Pripoveduje, kako je njegovemu očetu Lojzetu Opeki, ki je bil med tisoči ujetnikov, ki so jih komunisti pobijali v rudniških rovih pri Hrastniku, uspelo čudežno zbežati. Slovenski misijonar je svojo vizijo pokopa mrtvih in slovenske sprave v posebnem pismu predstavil tudi predsednici republike. V pogovoru je spregovoril o utrujeni in pomehkuženi zahodni družbi in o malgaških nasprotjih, ki preprečujejo napredek države. Kljub težavam, ki se kopičijo, pa ne izgublja vneme za pomoč ljudem v stiski. Za Slovenijo si želi večje enotnosti: »Tako kot leva in desna roka sodelujeta, da opravita delo, tako moramo ljudje vseh prepričanj sodelovati za boljšo Slovenijo,« je prepričan misijonar Pedro Opeka. Voditelj: Jože Možina
Od obrtne delavnice do prekmurske multinacionalke. To je poslovna pot, ki jo je v skoraj 50 letih prehodil podjetnik Štefan Pavlinjek, ki je danes – skupaj s soprogo – lastnik skupine Roto. Kot ustanovni član Slovenskega poslovnega kluba se zavzema za močna domača podjetja in predvidljive ukrepe vlade. Štefan Pavlinjek je tokrat gost oddaje Intervju. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Tokratni gost oddaje Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je eden najbolj prodornih političnih analitikov, dr. Igor Lukšič. Nekdanji minister za šolstvo in predsednik Socialnih demokratov, zdaj pa profesor na Fakulteti za družbene vede, je pronicljiv raziskovalec politične misli na Slovenskem. V uvodu je odgovarjal na vprašanja o svoji politični formaciji, odnosu do komunističnega režima in njegovih nosilcev, zlasti do Janeza Zemljariča. Sedanje politične razmere, še posebej vlado pod vodstvom Gibanja Svoboda in dr. Goloba, ocenjuje kritično. Meni, da je tak zakon oz. način, kako so ga izvajali ob odvzemu goveda pri Krškem, posledica tega, da imamo na odgovornih mestih razvajeno urbano mladino, ki nima stika z realnostjo. O Zakonu o evidentiranju delovnega časa meni, da so ga napisali ljudje, ki ne vedo – in niti nočejo vedeti –, kakšne so razmere in potrebe na visokošolskih ustanovah, v poslovnem svetu … O politični krizi, v kateri se je znašla Slovenija, dr. Lukšič pravi, da bo dr. Golob, glede na njegovo osebnost, vztrajal do konca in da bomo dobili novega predsednika vlade šele na volitvah. Napoveduje, da Slovenijo do konca mandata čaka agonija.
Sanacija škode, ki so jo povzročile letošnje poplave, odpira več strokovnih vprašanj. Kje in kako naj gradimo v prihodnje? Kako naj v prostor umeščamo naselja v bližini rek? In ali bi lahko letošnjo poplavno škodo preprečili? V tokratni oddaji Intervju gostimo nekdanjega dekana in zaslužnega profesorja Fakultete za arhitekturo Petra Gabrijelčiča. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Slovenska pisateljica, novinarka ter ljubiteljska zgodovinarka in antropologinja Milena Miklavčič je postala širše znana slovenskemu občinstvu predvsem s knjigo, ki nosi pomenljiv naslov: Ogenj, rit in kače niso za igrače. V njej ob resničnih zgodbah razčlenjuje slovensko preteklost in sedanjost, analizira medosebne odnose naših prednikov ter predvsem položaj žensk. To pa je vedno aktualna tema. Pogovor vodi Vida Petrovčič.
Gost oddaje Intervju je profesor Miha Kovač, velik poznavalec teorije in prakse založništva doma in na tujem. Je predavatelj na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, avtor številnih strokovnih monografij s tega področja, pa tudi nekaterih poljudnih knjig, kot so Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. Miha Kovač je seveda knjižni molj, ob vsem naštetem, ali pa predvsem zaradi tega, je v minulem letu opravljal ključno vlogo na področju slovenske kulture – bil je kurator predstvitve Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. S profesorjem Kovačem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V času prvih demokratičnih volitev in osamosvajanja Slovenije je bil prvi ljubljanski župan ter edini krščanski demokrat na tem položaju. Že leta 1968 je ustanovil podjetje za urejanje parkov in vrtov. Urejal je vrtove socialističnih veljakov, in če verjamete ali ne, mu ena od tovarišic ni plačala za opravljene storitve. Decembra letos bo star 94 let. Gost tokratne oddaje Intervju je Jože Strgar. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Z izjemno zdravnico, znanstvenico in predavateljico, ki jo je iskrena skrb za sočloveka pripeljala tudi v javno življenje in politiko, se je pogovarjal voditelj Jože Možina. V uvodu sta se dotaknila poklica zdravnika, ki je, kot pravi, poslanstvo, pomoč sočloveku vedno in povsod, ne le, ko si v službi. Dr. Tina Bregant ima dve specializaciji, piše knjige in dela v centru Cirius v Kamniku, ki je namenjen rehabilitaciji in izobraževanju gibalno oviranih otrok. Predana je poklicu in pravi, da se tudi sama od malih junakov veliko nauči – predvsem tistega, kaj je v življenju bistveno. Poleg tega je zelo aktivna na civilnodružbenem področju. Z gibanjem Prebudimo Slovenijo je sodelovala na spominski slovesnosti za žrtve komunizma 17. maja letos. Bila je tudi govornica na množičnem shodu upokojencev, ker meni, da nimajo pravega glasu in da resnično težko živijo. Je tudi mestna svetnica v Ljubljani in odločna nasprotnica gradnje kanala CO, za katerega meni, da je tudi zdravstveno vprašanje, saj bodo težave s pitno vodo ob onesnaženju iz tega kanala katastrofalno poslabšale kakovost življenja v prestolnici. V politiko je stopila iz idealizma, v času covida, na povabilo takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Neprijetno je bila presenečena, kako je večji del opozicije izkoriščal epidemijo za politične namene. Zelo je kritična do delovanja vlade na področju zdravstva: » Zapravili so stotine milijonov evrov in ne le, da niso storili nič – razmere so še veliko slabše – podaljšale so se čakalne vrste, zaradi katerih ljudje umirajo, rekordno je število ljudi brez osebnega zdravnika.« Opozorila je, da aktualna oblast krči sredstva na tistih področjih, ki prizadenejo najšibkejše, tudi njene paciente. Zelo negativno in prizadeto je komentirala poskus sedanje vlade z zakonom o evtanaziji, ki je po njenem v celoti v nasprotju s poslanstvom in izobrazbo zdravnikov. Ob osebni izkušnji z očetovim umiranjem je ovrednotila trpljenje, ki se ga sicer vsi bojimo, a je sestavni del življenja, ki mu ni mogoče ubežati. Kot strokovnjakinja za nevroznanost je komentirala povezavo med travmatičnimi posledicami epidemije covida in zadnjimi volitvami, ko ljudje ob medijskem pompu »niso imeli druge izbire« kot da volijo Svobodo Roberta Goloba, ki se je po njenem mnenju »prodal« v barvah in črkah alpskega mleka. Meni, da negativna izkušnja z Golobovo vlado sporoča, da je pasivnosti konec in se morajo državljani aktivneje zavzeti za svoje vrednote, ki jih sedanja oblast krši. Navaja primer poniževanja žrtev komunizma z ukinitvijo spominskega dne. Gostja poudarja, da je transgeneracijski prenos vojnih travm ena od velikih ran slovenske družbe, ki mora najprej pokopati svoje mrtve in obsoditi zločine oz. njihove nosilce.
Neveljaven email naslov
