Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polje medčloveških odnosov je tista sfera človekovega življenja, kjer je vedno več vprašanj kot odgovorov, prav tako so čedalje bolj cenjeni ljudje s karizmo, ki se s tem poklicno ukvarjajo - tako tudi Meta Tavčar, ki je gostja tokratnega intervjuja. Tavčarjeva bo kot izhodišče opredelila velik vpliv doživetega v otroštvu, ne le travm, na vzpostavljanje medčloveških odnosov med odraslimi. Pojasnila bo tudi, kako je negativne vzorce in ravnanja, ki pogosto kalijo medsebojne odnose, moč omejiti in razgraditi oz. zaceliti. Pojasnila bo s katerimi težavami se kot terapevtka in mati najpogosteje srečuje pri vzgoji otrok pri čemer sama nasprotuje permisivnosti in zagovarja vzgojo za odgovornost. Ponudbo sodobne elektronike s katero so obkroženi mladostniki vidi kot veliko nevarnost in zlo za otroke in njihove odnose s starši. Meta Tavčar kot terapevtka meni, da nepredelana slovenska zgodovina, zaradi zamolčanih zločinov onemogoča in omejuje razvoj države. Pri tem izpostavlja princip pravičnosti in resnice – kar so edine poti do sprave med ljudmi in v narodu v celoti. Velik potencial za slovenske družine in družbo vidi v obuditvi duhovnega življenja. Za pomik iz mrtve točke sta po njenem nujna usmiljenje in odpuščanje, tako med ljudmi, kot tudi odpuščanje samemu sebi. Voditelj Jože Možina.
Slovenski detektivi so daleč od znanih filmskih detektivskih imen, pravi Janko Trivunovič, eden najbolj uspešnih slovenskih detektivov in obenem predsednik Detektivske zbornice Slovenije. Nekoč je bil policist, a je želel več, tvegal in ustanovil lastno podjetje. Danes se ga bojijo predvsem tisti, ki se izogibajo sodnim pozivom – sam pravi, da nastopi takrat, ko poštar ne more vročiti poziva, policija pa tudi večkrat neuspešna. Zakon o detektivski dejavnosti jim postavlja omejitve – pri prisluškovanju in sledenju, ne smejo delati za obveščevalne službe in politične stranke – a ključno je omrežje, ki si ga ustvariš, poudarja Trivunovič, potem izveš vse, potem si lahko uspešen. Zanimiv pogovor začini z nekaj primeri iz lastne prakse. Voditeljica Lidija Hren.
Naš nocojšnji gost je strokovnjak vsaj za dvoje področij. Za pesnika, ki je z besedami …. tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči - napovedal konec Evrope tistega časa - seveda govorim o Srečku Kosovelu; drugo področje našega gosta pa sta atiška ep in tragedija. Kosovel in stari Grki in - presenetljivo, vsi imajo sporočila prav za današnje čase. Naš gost je dr. Janez Vrečko, profesor primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Pogovor z Igorjem Bavčarjem razkriva nekatere povsem neznane podrobnosti o njegovem življenju ter obdobju, ko je vodil Odbor za varstvo človekovih pravic 1988. Takratni sekretar za notranje zadeve pa je spregovoril tudi o uničevanju arhivov leta 1990, ki ga je po njegovem ukazal vrh slovenske partije ter o sedaj aktualnem razoroževanju Teritorialne obrambe v katerega je bil po Bavčarju močno vpleten tudi predsednik predsedstva Milan Kučan. Ključna za zmago v osamosvojitveni vojni leta 1991 je bila po njegovem organizacija MSNZ, ki je začela podtalno organizirati in oboroževati slovensko vojaško silo. Bavčar je orisal tudi svoje poglede in razloge na razpad SDZ in Demosa ter njegov premik v LDS. Odgovarjal je tudi na vprašanja o političnem kadrovanju, ki ga je privedlo na vrh Istrabenza, o obdobju, ki ga karakterizira kot enega od tajfunov, svoji odgovornosti za kolaps podjetja in blagovnih znamk ter o sodnih procesih, ki tečejo proti njemu. Voditelj Jože Možina.
Miha Jazbinšek je po stroki arhitekt, v preteklosti za svoje delo nagrajen z večimi nagradami. Preko stranke Zelenih kot članice koalicije Demos je postal minister v prvi demokratični vladi. Čeprav je bilo takrat vse podrejeno osamosvojitvenemu procesu, je istočasno, pod ministrovanjem Jazbinška, bilo sprejetih ali zasnovanih več reformnih zakonov na področju varstva okolja, javnih služb in, seveda, privatizacije stanovanj. Prav sledni zakon, znan kot Jazbinškov zakon, je mnogim Slovencem omogočil lastništvo za relativno nizke kupnine. Jazbinšek v Intervjuju odkrito govori o ozadjih nastajanja zakona, pa o svoji nadaljnji politični karieri – vse do danes, ko so njegovo orodje ostra pisma in kritike, na katera pa se, kot ugotavlja Jazbinšek pristojni politiki in nadzorne institucije sploh ne odzivajo. Voditeljica Lidija Hren.
Naš gost je profesor James Messerschmidt, profesor sociologije ter ženskih študij in študij spolov na ameriški univerzi Southern Maine. Je avtor številnih referenčnih del s področja sociologije, kriminologije in študij spolov.
Minister za kulturo v prvi demokratični slovenski vladi leta 1990 velja za enega največjih intelektualnih duhov našega časa, zato je pogovor z njim prava poslastica za vse, ki jih zanima kritična refleksija družbenega dogajanja. Leta 1942 rojeni Capuder, dolgoletni profesor francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nekdanji veleposlanik v Rimu in Parizu se je v pogovoru ozrl na čas, ko je kot mladenič v desetih letih prepesnil Dantejevo Božansko komedijo, kar je bil zanj umik iz enoumja takratne Jugoslavije v vzporedni svet duhovnega bogastva renesančne Evrope. Capuder je kritično ovrednotil dobo nesvobode, ki je bila pred letom 1990 značilna za praktično ves intelektualni svet. Zelo zanimivi so njegovi spomini na čas po prvih demokratičnih volitvah, ko je Lojzeta Peterleta prepričal, da je kljub relativni večini stranke SKD znotraj Demosa mandat za sestavo vlade ponudil Jožetu Pučniku. Capuder slikovito oriše čas svojega ministrovanja, ko ga je velik del kulturne srenje odkrito napadel, v ozadja le tega pa niso bile ideološka ampak je šlo za privilegirano kasto, kot pravi Capuder, ki je bila leta in leta navajena na državne jasli in ni dopuščala, da bi se denar za kulturo delil bolj demokratično. Intervjuvanec je izrazito kritičen do časa, ki ga živimo in vrednostnega vakuma, ki mu je izpostavljena Slovenija, hkrati pa nič bolje ne kaže Evropi, ki se je znašla na udaru migrantske krize. Voditelj Jože Možina.
Dr. Hubert Požarnik je klinični psiholog, psihoterapevt, pisatelj, publicist, ekolog. A v letošnjem letu 25-letnice samostojne države prihaja v oddajo Intervju kot soustanovitelj Demosa. Kaj ga je takrat, pred dobrega četrt stoletja iz Psihiatrične bolnišnice v Ljubljani »potegnilo v politiko« Požarnik odgovarja, da bolna družba – kar po njegovem doživljamo tudi danes – ki je ni mogoče zdraviti skozi posameznike, temveč zgolj s prehodom v politiko, s prizadevanjem torej, da se kaj spremeni. V pogovoru odstira lastne izkušnje z ustanavljanjem Demosa, pa tudi notranja razmerja med strankami, probleme s kadrovanjem – vodil je namreč tudi volilni štab Demosa, ob koncu pa kritično oceni trenutno stanje v Sloveniji. Voditeljica Lidija Hren.
Tokrat bo naš gost doktor Matjaž Lunaček, specialist psihiatrije, ki je svojo poklicno pot posvetil psihoterapiji. Z njim se bomo pogovarjali o tem, kako se spreminja psihoanalitična slika Slovenije in kaj jo sploh ustvarja. Tudi o tem, zakaj meni, da smo Slovenci izrazito narcistična družba, kako vzgajamo svoje otroke in v čem je bistvo slovenske ideološke travme.
Akademik Niko Grafenauer, za mnoge največji med živečimi slovenskimi pesniki, je izredno pronicljiv opazovalec sveta in družbenih pojavov, znan kot pogumen bojevnik za svobodo in demokracijo že iz osemdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Kot tak je desetletja vodil Novo revijo prek katere se je v intelektualni sferi rojeval koncept slovenske države o čemer bo tekla beseda v intervjuju. V pogovoru z Jožetom Možino se bo Grafemnauer najprej dotaknil svojega travmatičnega otroštva, saj je potem, ko je na porodu umrla njegova mama izgubil še očeta in se je družina razbila. Zato je v svojem pesniškem ustvarjanju vzpostavil vzporedni svet otroškega junaka z imenom Pedenjped. Kot intelektualec je Grafenauer zelo kritičen do obujanja simbolov in vrednot propadle Jugoslavije ter sodnega preganjanja posameznih nosilcev osamosvojitvene ideje, v tem ne vidi le poskusa negiranja dosežkov demokracija in politične svobode pred pol stoletja ampak tudi grožnjo slovenski samobitnosti. Grafenauer je izrazito prožen sogovornik, ki svoje izjave dopolni tudi s poezijo, zato – posebej vabljeni k ogledu pogovora. Voditelj Jože Možina.
Dr. Miha Kovač je javnosti dobro znan kot pronicljivi komentator političnih dogajanj, manj pa je znano, da svoje profesionalno življenje posveča knjigi. Danes je profesor bibliotekarstva, dolga leta je bil založnik, ob tem je tudi sam avtor večih knjig in raziskav, ki se ukvarjajo – s knjigo. Med prvimi v Sloveniji je začel pred leti brati elektronske knjige – in se, enako kot danes, ukvarjal z razmerjem tiskana – elektronska knjiga. Kritičen je do uvajanja elektronskih učbenikov v šole, ker so posledice danes že vidne, raziskave pa potrjujejo negativne učinke.V pogovoru pove tudi, zakaj se ni nikoli odločil za vstop v aktivno politiko, ki ga je torej vedno, vse do danes, zanimala zgolj kot analitika oz. komentatorja. Voditeljica Lidija Hren.
Gost oddaje Lado Ambrožič, varuh gledalčevih pravic. Voditeljica Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov
