Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Spremljali boste spomladansko uglašen posnetek Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko maestra Antona Nanuta orkester predstavlja Pomladanski concertino skladatelja Alda Kumarja, s solistoma Francescom Manara (violina) in Danilom Rossijem (viola) pa Mozartovo Koncertantno simfonijo za violino in violo v Es-duru.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
V organizaciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Festivala Maribor je zazvenel koncert pod vodstvom gostujočega avstrijskega dirigenta Wolfganga Harrerja. Simfonični orkester SNG-ja Maribor je kljub oteženim razmeram med epidemijo koronavirusa predstavil uspešen koncert z izvedbo 1. Simfonije L. van Beethovna.
Posnetek opere Philipa Glassa, enega najvplivnejših ameriških skladateljev poznega 20. stoletja, ki ga povezujemo predvsem z glasbenim minimalizmom. Ehnaton je tretja opera po vrsti iz skladateljeve portretne trilogije o moških, ki so spremenili svet. Zgodba ohlapno sledi vzponu in padcu faraona Ehnatona, ki je vladal v 14. stoletju pred našim štetjem in je znan predvsem po odpravi čaščenja več bogov v korist samo enega, boga sonca Átona. Zbor in orkester Metropolitanske opere vodi Karen Kamenšek, ameriška dirigenta slovenskih korenin.
V Glasbeni šoli v Žalcu so letos že peto leto pripravili srečanje kitarskih orkestrov Slovenije. Idejna vodja srečanja je prof. Marija Alatič, ki ji je s prirejanji le tega uspelo, da je zanimanje za kitarske orkestre zraslo in postalo del učnega načrta tudi v drugih glasbenih šolah po Sloveniji. Letos se je povabilu odzvalo že dvanajst kitarskih orkestrov in ansamblov iz glasbenih šol po vsej Sloveniji. V petem delu se predstavljata kitarska orkestra z dolgoletno tradicijo in izkušenimi glasbeniki: Kitarski orkester Ljudmila Rusa (Umetniški vodja: Ljudmil Rus) in Kitarski ansambel Akademije za glasbo v Ljubljani (Umetniški vodja: Tomaž Rajterič).
Oddajo posvečamo pred dnevi preminulemu dirigentu Marku Munihu, ki je bil izjemno dejaven in cenjen glasbenik. S svojo glasbeno poustvarjalnostjo je kot dirigent orkestrske in zborovske glasbe pomembno obogatil slovenski kulturni prostor. Spremljali boste posnetek iz leta 2002, na katerem je Simfonični orkester RTV Slovenija pod njegovim vodstvom izvedel Uverturo k operi Tannhäuser R. Wagnerja in Simfonijo št. 6 P. I. Čajkovskega. Televizijski posnetek je nastal pod vodstvom režiserja Dušana Hrena, in sicer pred mogočno arhitekturno kuliso Plečnikovih Žal v Ljubljani. Marko Munih je bil dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov na Radiu Slovenija, vodil je tudi Simfonični orkester ter Komorni in Mladinski zbor takratnega Radia in Televizije Ljubljana.
Pihalni kvintet Slowind je k programskemu oblikovanju svojega 16. festivala sodobne glasbe povabil izjemnega flavtista, skladatelja in dirigenta Roberta Aitkena, ki prihaja iz Kanade. Pripravil je izbor subtilne glasbe z Daljnega vzhoda, katere osrednja osebnost je japonski avantgardni skladatelj Toru Takemicu. Izpovedna moč njegove glasbe je pustila neizbrisen pečat v japonski kulturi 20. stoletja, na glasbenem in filmskem področju. Na zaključnem koncertu festivala smo v izvedbi izkušenih slovenskih in gostujočih japonskih interpretov sodobne klasične glasbe, posneli raznovrsten izbor njegovih kompozicij in predstavitev kompozicije mlajšega japonskega skladatelja Tošia Hosokave.
Na letošnjem 15. festivalu sodobne glasbe Slowind s pomenljivim nazivom »Prodajanje vetra«, ki ga prireja in razvija Pihalni kvintet Slowind so se imeli ponovno priložnost predstaviti in spoznavati glasbeniki, skladatelji in drugi sodobni umetniki, ki krojijo umetnost tega časa. Letošnja izdaja festivala je bila še posebej pomembna zato, ker je njegovo umetniško vodstvo prevzel svetovno znani slovenski sodobni skladatelj, Vinko Globokar. Ob 79 – letnici skladatelja je bilo na odru Slovenske filharmonije izvedenih trinajst njegovih kompozicij, od teh je bila večina domačemu občinstvu predstavljenih premierno. Med njimi je bilo tudi delo Skozi gozd simbolov, ki si naslov sposoja pri znani Baudelairovi pesmi. Pred domačim občinstvom jo je uprizorila skupina francoskih glasbenikov Ensemble Aleph.
Poletni koncert v čudovitih grajskih vrtovih palače Schönbrunn na Dunaju je eden izmed najbolj priljubljenih glasbenih dogodkov na prostem na svetu. Park Schönbrunn je zaščiteno območje in je zvečer navadno zaprt; vrata vsako leto odpre za javnost le za eno noč – za poletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki tam igrajo že vse od leta 2004. Tokrat je bila taktirka v rokah priznanega latvijskega dirigenta Andrisa Nelsonsa, z orkestrom pa je v solistični vlogi debitirala norveška sopranistka Lise Davidsen. Koncertni večer, ki so ga zaznamovala priljubljena dela iz 19. in 20. stoletja, je posebno pozornost namenil tudi dvestoti obletnici rojstva pomembnega češkega skladatelja Bedřicha Smetane.
Zametki festivala slovenskega jazza so se začeli že daljnega leta 1960, ko je Jazzovsko društvo Ljubljana na Bledu pripravilo prvi jazz festival na vzhodnem koncu Evrope in takratni 1. jugoslovanski jazz festival. Kasneje se je njegova izvedba večkrat preoblikovala in selila, leta 2003 pa pripravila 1. festival slovenskega jazza. Njegovo organizacijo je v zadnjih letih prevzela ekipa programa Jazz Ravne z Raven na Koroškem, kjer je letos potekal 10. festival slovenskega jazza. Na otvoritvenem koncertu se je v izvedbi Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Igorja Lundra predstavila uspešna mlada generacija slovenskih jazzovskih ustvarjalcev. Priložnost smo imeli slišati in posneti sodobne kompozicije Igorja Lundra, Kaje Draksler in Jureta Pukla. V solističnih vlogah njihovih izvedb sta kot gosta nastopila saksofonist Jure Pukl in bobnar Clarence Penn.
Naš vrhunski komorni ansambel Slovenicum je pod taktirko dirigenta in umetniškega vodje Uroša Lajovica navdušil tudi občinstvo na koncertu v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju. Uživali boste lahko v Zmagoslavju ljubezni (Le triomphe de I'amour), koncertu za violo v c-molu J. Ch. Bacha s solistom Aleksandrom Miloševim in v simfoniji Josepha Haydna La passione. Urednica Danica Dolinar, režija Tatjana Tavčar.
Neveljaven email naslov
