Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska pianistka Irena Koblar in nemška sopranistka Katharina Hagopian nam predstavljata v slovenskem prostoru manj znane samospeve za glas in klavir nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa (1833-1897). Irena Koblar je diplomsko in magistrsko izobrazbo pridobila na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je študirala pri Alexei Lubimovu. Študij je nadaljevala v razredu Jerome Rosea na Mannes College of Music v New York-u, ZDA. Solistično in s komornimi ansambli je koncertirala v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Irskem, Hrvaškem, Poljskem, Češkem, Makedoniji, Belorusiji, Španiji, Švici, ZDA in drugje. Nemška sopranistka Katharina Hagopian je študirala pri Kai Wessel v Kölnu in pridobila diplome iz petja, splošne glasbene izobrazbe in vokalne pedagogije. Študij je nadaljevala pri Amy Burton na Mannes College The New School v New York-u, ki ga je leta 2009 končala z magistrsko diplomo. Od sezone 2011/12 je solistka operne in gledališke hiše v nemškemu Aachnu. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
Hrvaški pianist Dejan Lazić je odraščal v Salzburgu, kjer se je tudi glasbeno izšolal na priznani akademiji Mozarteum. Odličnost, živahnost in edinstvenost v njegovem poetičnem in močno izrazno interpretiranem igranju mu je že takoj po študiju omogočilo koncertiranje na velikih odrih po vsem svetu. Svojo solistično kariero je tako uspešno začel na turnejah po Kitajski in Koreji, s solističnim nastopom v New Yorku ter z gostovanji pri mnogimi evropskih simfoničnih orkestrih. Na tokratnem koncert v Cankarjevem domu ga je gostil Simfonični orkester RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Dejan Lazić se je kot solist predstavil v enem najzahtevnejših in najobsežnejših klavirskih koncertov, Koncertu za klavir in orkester št. 2, Johannesa Brahmsa. Skladatelj je potreboval kar tri leta, da je napisal ta koncert, ki ga mnogi imenujejo kar »opus summum«, kar naj bi označevalo njegovo veličino v skladateljevem opusu in hkrati tudi vrhunec koncertantnega ustvarjanja za klavir v 19. stoletju. Skladba združuje lastnosti koncerta in simfonije, njena struktura je podrejena muzikalnemu izrazu in predstavlja tehnično zahtevno interpretacijo, ki je v velik izziv vsakemu pianistu.
Studijski posnetek Beethovnove Violinske sonate št. 5., op. 24 sta izvedla violinistka Vesna Velušček in pianist Klemen Golner. Popeljala sta nas skozi cikel štirih kontrastnih stavkov, od vedrega in pomladno obarvanega prvega stavka, zamišljenega, skoraj religioznega Adagia in hitrega, nevihtnega Scherza do zaključnega stavka, v katerem spet posije toplo pomladno sonce. Vizualna podoba je nastala v sodelovanju režiserja Aljaža Bastiča, scenografke Urške Dolinar in grafičnega oblikovalca Simona Luznarja. Režiser posnetka je Aljaž Bastič, urednica oddaje Danica Dolinar.
V glasbenem spotu se bo predstavil eden najboljših domačih pihalnih orkestrov, Pihalni orkester Logatec. Orkester je prvič uradno nastopil leta 1913 kot tedanja Godba na pihala Logatec, kmalu pa je začel sodelovati na pomembnejših dogodkih v domačem kraju in zunaj njega. S trdim delom in z zglednim sodelovanjem z domačo glasbeno šolo se je orkester z leti kvalitetno in številčno krepil. Za svoje delo je Pihalni orkester Logatec na državnih tekmovanjih prejel številne zlate plakete in nagrade, med drugimi tudi zlati plaketi na mednarodnih tekmovanj v Ostravi na Češkem (1995, 2001). Z glasbeno vizualizacijo nas orkester popelje v mesto Logatec in njegovo okolico. Oddajo bogatijo slikoviti posnetki naravnih in kulturnih znamenitosti Logatca in njegove okolice. Orkester nas po z Notranjske pozdravil s popularnimi ljudskimi skladbami ter glasbo Slavka Avsenika, Dmitrija Šostakoviča in Vinka Štrucla. Scenarist in režiser Uroš Zavodnik, urednik oddaje Daniel Celarec.
Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Vabljeni k spremljanju posnetka izvedbe kantate Hej partizan! Radovana Gobca, ki je zazvenela v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, in sicer v doživeti interpretaciji Partizanskega pevskega zbora z orkestrom, solistov Gaje Sorč in Marka Erzara ter dirigenta Iztoka Kocena. Doživeto izvedbo kantate ja posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga »Noč klavirjev«, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov na petih klavirskih koncertih. V tokratni oddaji boste spremljali Rapsodijo na Paganinijevo temo v a-molu, op. 43, skladatelja Rahmaninova, v izvedbi pianista Danijela Breclja (1998). Klavir se je začel učiti na Glasbeni šoli v Novi Gorici, že pri dvanajstih letih pa ga je v razred nadarjenih otrok sprejel priznani ruski pedagog in pianist Sijavuš Gadžijev. Magisterij je opravil na Pariškem državnem konservatoriju in se izpopolnjeval na Salzburškem Mozarteumu in Pianistični akademiji v Imoli.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Ognjena roža, ki sta jo napisala skladatelj Miha Nahtigal in libretist Jakob Barbo, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah so se predstavili Rebeka Pregelj (Princeska), Marko Ferjančič (Vrag), Pesnik (Domen Vurnik) in Stefanija Udicki (Ognjena roža), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus − Maribor 2023 prirejata JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnost) in Mestna občina Maribor, pripravlja in izvaja pa Organizacijski odbor 17. mednarodnega zborovskega tekmovanja. Na tekmovanju sodelujejo ljubiteljski pevski zbori in male pevske skupine, ki so bili sprejeti na tekmovanje v skladu z razpisom. Vabljeni k ogledu prenosa na Televiziji Maribor v nedeljo, 23. 4. 2023 od 11. do 13. ure.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinski pevski zbor z gostujočimi glasbeniki, pod vodstvom Irme Močnik, z izvedbami skladb slovenskih skladateljev – Tadeje Vulc, Damijana Močnika in Katarine Pustinek Rakar.Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Violončelistka Karmen Pečar se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavila kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. Predstavila se je v izvedbi priznanega Koncerta za violončelo in orkester angleškega skladatelja Edwarda Elgarja. Z istim koncertom je Karmen prvič nastopila in opozorila nase že kot trinajstletna deklica. Od takrat je igrala že s številnimi domačimi in tujimi orkestri, osvojila priznanja in nagrade na številnih tekmovanjih in poučevala na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Danes svoje izkušnje in znanje predaja mladim na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
Posnetek izvedbe iz koncertnega ciklusa Tutti, ki ga pripravlja ljubljanska Akademija za glasbo. Na odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu je Simfonični orkester Akademije za glasbo pod vodstvom Simona Dvoršaka predstavil osmo simfonijo češkega skladatelja Antonina Dvořáka. Dvořák je simfonijo napisal v obdobju optimizma in vzpenjajoče se slave v svoji domovini, , kjer se je ustalil po letih potovanj po svetu. V njej je uporabil raznolike glasbene ideje in motive iz češke ljudske glasbe, posvetil pa jo je Češki akademiji znanosti in umetnosti.
Neveljaven email naslov
