Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svatba je bila od nekdaj imenitna priložnost za ples. Kakšni so plesi, ki so povezani s svatbenimi šegami na območju med Litijo in Čatežem, prikazuje folklorna skupina iz Šmartna pri Litiji. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
Tokrat smo se s filmsko ekipo najprej ustavili pri koroških Slovencih onkraj meje, v rožanski vasi Sele. S tamkajšnjo folklorno skupino smo posneli ljudske plese mazurko, zimšrit, štajeriš in veverico. Folklorna skupina Prežihov Voranc z Raven na Koroškem pa je prikazala plese, ki jih v Mežiški dolini plešejo ob steljaraji, tj. ko jeseni pripravljajo steljo. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Mednarodno priznani koreograf Milko Šparemblek je leta 1998 ustvaril kratek TV-Magnificat na stavek Et misericordia (Usmiljenje) iz veličastnega vokalno-instrumentalnega dela J. S. Bacha. Plešeta Mateja Rebolj in Vojko Vidmar. Urednica je Danica Dolinar, režiser Franc Uršič.
Gala koncert v počastitev stoletnice slovenskega poklicnega baleta je v Ljubljano pripeljal priznana in priljubljena imena plesnih umetnikov. Poleg izjemnih domačih baletnih plesalcev, ki delujejo v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani in Mariboru, spremljamo nastope baletnih zvezd, ki navdušujejo občinstvo na največjih svetovnih odrih. Prihajajo iz baletnih in opernih gledališč na Hrvaškem, Češkem, v Italiji, Avstriji, Španiji, Grčiji, Nemčiji in ZDA.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.«. Predstava v ospredje postavlja človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika. Število nič pa že na ravni podobe simbolizira cikličnost in sklenjenost. Posnetek drugega dela predstave vas bo popeljal skozi naslednja poglavja človeškega življenja: Združitev, Dekadenca in Smrt.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.«. Predstava v ospredje postavlja človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika. Število nič pa že na ravni podobe simbolizira cikličnost in sklenjenost. Posnetek prvega dela predstave vas bo popeljal skozi naslednja poglavja človeškega življenja: Rojstvo, Iskanje, Čaščenje in Spopad.
Akademska folklorna skupina France Marolt je bila ustavljena daljnega leta 1948 in je leta 2008 praznovala 60-letnico svojega delovanja. Začetki so bili skromni, s komaj tremi plesnimi pari, z leti pa je število plesalcev in godbenikov raslo. Ob jubileju je skupina pripravila koncert, na katerem se je tradicionalno slovensko ljudsko izročilo združila s sodobnimi koreografijami in kostumografijo. V preteklih nastopih je skupina v oblačilni in koreografski podobi prikazovala posebnosti slovenskih pokrajin in ožjih območij. Tokratni koncert pa je bil nekaj posebnega, saj je imel izrazito abstraktno zasnovo. Posvečen je bil izključno plesu, njegovi govorici, ki je, s svojimi oblikami in znamenji razkrivala gibno izraznost slovenskega človeka skozi čas.
Posnetek nastopa Folklorne skupine Srbskega kulturnega društva Maribor, ki je bila izbrana med najboljše na Srečanju folklornih skupin manjšinskih etničnih skupnosti leta 2018. V koreografiji Janka Dimitrijevića boste lahko spremljali preplet številnih plesnih korakov in ritmov, ki izvirajo iz področja Balkana in bližnjega Vzhoda. Slišali boste plese Burjana, Eleno mome, Selka, Šestica, Vlasinka, Južna moravka, Bugarčica in Čačak, ter pesmi Severinke belo grlo in Sadila Jana.
Folklorna skupina Dragatuš iz Bele krajine se predstavlja s koreografijo Zdenke Pezdirc, naslonjeno na pripoved o muzikantu, ki je na svojo staro harmoniko znal zaigrati nekaj viž, v glavnem polke. Ko si je na zabavi zbrana družba zaželela slišati tudi valček, naj bi se muzikant vedno pošalil, da valčkov ne igra, ker zna samo polčke; med drugim boste videli in slišali murnovo, poskočno, zavito in vražjo polko.
Mladinska folklorna skupina Mengeš vas bo s koreografijo Tomaža Simetingerja popeljala na Koroško in vam voščila »Frižekson«! To je slovenska izpeljanka nemškega pozdrava »Frisch und g'sund«, s katerim so na Koroškem in v drugih severnih delih slovenskega etničnega ozemlja na dan nedolžnih otročičev, 28. decembra, hodili od hiše do hiše in pred novim letom voščili sreče in zdravja. Šego spremlja tudi tepežkanje, pri katerem naj bi življenjska moč in rodnost iz šibe prehajala na ljudi.
Folklorna skupina Ponikve, ki prihaja iz Dobrepolja bo na odru predstavila valček, polko in tudi tango. Ta je bil, kot je morda manj znano, del plesne kulture na Slovenskem, saj ga pri nas zasledimo že v začetku prejšnjega stoletja. Tango že kar stereotipno dojemamo kot ples strasti, zato se v koreografiji Tomaža Simetingerja prepleta strastno potegovanje za ljubezen dekleta, ki prerašča v spopad dveh plesalcev za isto plesalko.
Koreografija Na preši v izvedbi Folklorne skupine Podkev Kulturno-turističnega društva Miklavž pri Ormožu je idejno zasnovana na odkritjih terenske raziskave in pogovora s starejšimi občani. Dogajanje je umeščeno v čas trgatve, na kmetijo, ki stoji na ozemlju med sedanjo Slovenijo in Hrvaško, na bregovih potoka Šantavca. Trgatvi, na kateri se zberejo sorodniki z obeh strani meje, sledi »prešanje«. Tam so tudi fantje - godci iz sosednjega Medžimurja. Veselje se stopnjuje, mešajo se prleški in medžimurski plesi, menjave se dogajajo tudi med godci.
Neveljaven email naslov
