Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Magistrico mednarodnega prava Urško Intihar je čebelarjenje pred devetimi leti tako prevzelo, da je pustila varno službo in 40-urni tedenski delavnik zamenjala za v sezoni tudi do 100-urni delavnik. Začela je z enim podarjenim panjem, danes čebelari z več kot 450 čebeljimi družinami; približno polovico jih ima za pridobivanje medu, druge pa za prodajo, tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Italijo. Pravi, da so čebele njena strast, čebelarjenje pa konjiček, od katerega lahko živi. Ne le da je ena redkih žensk v tem še vedno pretežno moškem poklicu, že drugo leto je tudi na čelu Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev.
Tomažu Bizjaku in doktorju Matiji Gatalu je uspelo doktorski raziskovalni projekt spremeniti v enega najbolj obetavnih izdelkov na trgu. V začetku leta 2021 sta ustanovila ReCatalyst, odcepljeno podjetje ljubljanskega Kemijskega inštituta, ki razvija, proizvaja in prodaja katalizatorje naslednje generacije za vodikove gorivne celice. Njihova proizvodnja temelji na patentiranem postopku, s katerim potrebo po dragi in redki platini v katalizatorju zmanjšajo za 40 odstotkov, hkrati pa ne zmanjšajo zmogljivosti gorivne celice. Ekipa ReCatalyst, ki danes šteje 10 članov, je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim tudi naziv slovenski startup leta 2023. Nedavno so od priznanih mednarodnih in domačih vlagateljev pridobili 1,7 milijona evrov, ki jih bodo uporabili za pospešitev razvoja tehnologije, ki bo igrala pomembno vlogo pri razogljičenju energetike in transporta.
V Tovarni podjemov, podjetniškem inkubatoru Univerze v Mariboru, smo obiskali Majo in Klementa, ki, kot mnogi, ob začetku svojih podjetniških zgodb iščeta poti do finančne podpore. Četudi se ti razlikujeta, sta obe uspešni; Maja je podporo našla pri Slovenskem podjetniškem skladu, medtem ko je Klement prestal izkušnjo finančne podpore poslovnega angela.
Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo.
Mednarodno podjetje Milrem Robotics, s sedežem v Talinu, se ukvarja z izdelavo robotskih vozil namenjenih različnim operacijam; nekatera so namenjena polaganju gasilskih cevi za dosego mestnih ali podeželskih območij, druga imajo zmožnost sajenja semen s hitrostjo 5 do 6 in pol ur na hektar, podjetje pa najbolj slovi po svojih vojaških vozilih, ki jih boste lahko videli v naslednjem prispevku, ki ga je v okviru projekta Info4EU pripravil Dino Subašić.
V Tehnološkem parku Ljubljana je novinar Dino Subašić preveril potek procesa mentoriranja podjetnika Davida Kvaternika in njegovega mentorja Aleša Pevca. Ali sta rast in učenje obojesmerna? Kakšne so potrebe podjetij, ki iščejo mentorja za specifična področja delovanja? Več v prispevku.
Zgodba mladega Italijana, ki s svojo aplikacijo spodbuja finančno pismenost. Kako pri 17-tih dobiš idejo in jo tudi uresničiš pa v zgodbi, ki jo je v Lombardiji posnela Barbara Zrimšek.
v Španiji, kjer smo obiskali vinsko klet v regiji Castilla in Leon. Tam so s pomočjo evropskih skladov za regionalni razvoj razvili projekt staranja njihove avtohtone sorte vina z blagovno znamko Longverdejo. Tako so nadgradili kakovost vina kleti Quatro Rayas, zagotovili nova delovna mesta lokalnemu prebivalstvu in prispevali svoj delež k razvoju regije. Prispevek je pripravila Barbara Zrimšek.
V francoskem Bordeauju so v zagonskem podjetju FineHeart razvili projekt, ki bo v prihodnje prispeval k bolj kakovostnemu življenju bolnikov. Projekt Slowmaker je nadgradnja Pacemakerja, inovacijo bodo že oktobra začeli preizkušati tudi na ljudeh.
Pet držav, tri novinarke in vlak; projekt Evropske komisije Izlet z vlakom je Lauro, Matejo in Ani vodil popeljal na pot po tirih od Poljske do Italije s postankom v Ljubljani.
V Španiji se še posebej na podeželju soočajo s izzivi staranja prebivalstva - mladi odhajajo, čeprav je lahko življenje na podeželju bolj kakovostno, stanovanja so cenejša, digitalizacija pa omogoča delo na daljavo. Irene je mlada novinarka lokalnega časopisa La Opinion, ki se je odločila, da ostane v kraju Zamora na meji s Portugalsko, kjer deluje tudi kot aktivistka - njeno zgodbo o tem, kako ljudem na inovativen način predstavlja kohezijske teme pa Barbara Zrimšek.
Tovarna Fiat v Torinu je bila ena izmed najbolj prepoznavnih avtomobilskih industrij na svetu. Nahajala se je v najožjem centru Torina na lokaciji z imenom Lingotto. Danes se stavba ponaša z novo vlogo. Znana PISTA 500, kjer so 23 metrov nad mestom - na strehi tovarne - preizkušali nove Fiatove avtomobile, se je spremenila v sprehajališče in vrt s številnimi rastlinami, v okviru Pinacotece Agnelli, umetniškega kohezijskega projekta pa potekajo številne razstave, ki gostijo najrazličnejše umetnike. Projekt je del obsežne prenove Torina , ki se iz industrijskega spreminja v kulturno prestolnico.
Neveljaven email naslov
