Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Martin Rojnik se je sprva posvetil delu v oglaševalskih agencijah, marketinških kampanjah in modni industriji, a je kmalu spoznal, da ga to področje ne zanima toliko kot ga kulinarika. Najprej je poskusil z odprtjem veganske restavracije, ki pa jo je moral zaradi pandemije covida19 zapreti. Vrnil se je na domačo kmetijo na Graško goro, pridobil status kmeta in ustanovil blagovno znamko Grashka. Ukvarja s fermentacijo stročnic in proizvodnjo raznih fermentiranih izdelkov, v Ljubljani pa je odprl delikateso in bistro, kjer ponujajo rastlinsko hrano. Čeprav je njegova 13-članska ekipa šele v zgodnji fazi razvoja, je že pritegnil vrsto angelskih investitorjev, saj menijo, da je zastavil prehranski model prihodnosti.
Janez Kodila je od očeta prevzel mesnico in s pogumom, inovativnim pristopom ter višjo dodano vrednostjo ustvaril blagovno znamko, prepoznano tudi v drugih evropskih državah in celo na Japonskem. Družinsko podjetje s 45 sodelavci, ki ga vodita s soprogo Heleno in v katero se postopoma vključuje že četrta generacija, je danes prepoznaven proizvajalec izdelkov iz mesa avtohtonih sort prašičev in ponudnik izbranih jedi; njihova restavracija je letos prejela Michelinovo priznanje za odlično razmerje med ceno in kakovostjo.
Dolgoletni prijateljici Tilyen Mucik in Tjaša Jarc sta pred štirimi leti, med epidemijo covida 19, izkoristili tržno nišo v spletni prodaji rastlin, združili znanje in izkušnje ter ustanovili podjetje Džungla Plants. Danes imata v spletni in fizični trgovini zalogo 140 vrst rastlin, ki jo vsak teden obnavljata, in številne dodatke za nego rastlin. Velik poudarek dajeta tudi razvoju t. i. 3D-cvetličnih loncev, pripravi mešanice zemlje za tropske rastline, ozelenjevanju notranjih prostorov in zunanjih teras ter izposoji rastlin za razne dogodke.
Letošnja Zlata gazela, ljubljansko podjetje Hyla, je svetovno priznani proizvajalec sesalnikov z vodnim filtrom. Soustanovitelja podjetja, inženirja Doro Erjavec in Janez Pogačar, sta prvi prototip izdelala leta 1990 iz lastne potrebe, njun izum je od takrat doživel številne izboljšave, ki jih ščitijo s patentnimi pravicami. Podjetje s 75-imi zaposlenimi in skoraj 156 000 evri dodane vrednosti na zaposlenega večino proizvodnje izvozi v več kot 70 držav sveta.
Brata Luka in David Sanzin sta zamejska Slovenca, ki sta strast do ekološkega in biodinamičnega kmetovanja spremenila v resen posel. Leta 2014 so se v družinskem podjetju kot prvi in še danes edini v Italiji najprej lotili obdelovanja 10 hektarov nasada aronije, posel pa so kasneje razširili še na pridelavo in predelavo jabolk, grozdja in ječmena. Danes obdelujejo okrog 19 hektarov zemlje, v Fari ob Soči, naselju blizu Gorice, pa so pred petimi leti postavili še pivovarno, obrat za proizvodnjo penečega vina, za predelavo aronije in pivnico.
Petra Škarja je pisateljica, podjetnica in ustanoviteljica Založbe 5ka. Podjetnica je postala pri komaj 19 letih, pri 23 pa je izdala svojo prvo knjigo ter soustanovila in kasneje prodala podjetje 500 podjetnic d.o.o. Danes je avtorica več knjižnih uspešnic, njena dela so izšla tudi v Veliki Britaniji, na Hrvaškem in Kitajskem. V zlaganju besed v sanjave zgodbe vidi čarobnost življenja, podjetništvo pa jo ohranja prizemljeno, pravi. V stalnem iskanju ravnovesja med enim in drugim je napisala kar nekaj knjig o uspešnih slovenskih podjetnikih.
Diplomirana kineziologinja Petra Parovel je kariero začela kot osebna trenerka, ljubezen do športa in zdravega načina življenja pa jo je spodbudila, da se je podala v podjetništvo. Leta 2020 je pri 28 letih začela zelo uspešno prodajati športne pajkice, danes njeno podjetje SWY, ki prodaja predvsem po spletu, ponuja 400 različnih izdelkov. Njen cilj je razvoj, odprtje podružnic tudi v drugih državah. Občasno v prestolnici odpre priložnostno trgovino, pred katero so kupci pripravljeni čakati več ur. Naša gostja bo tudi Nina Strajnar, ki vodi slovensko zagonsko podjetje leta 2024, Fliqa.
Luka Zaletelj je izdelovalec unikatnih kitar, namenjenih predvsem za igranje jazza. Ljubezen do glasbe mu je bila položena v zibelko; znan in dolgoletni uspešen izdelovalec unikatnih brenkal je bil že njegov oče. Luka je že kot otrok svoj prosti čas preživljal v očetovem ateljeju in izpopolnjeval svoje znanje, pred 17 leti pa je začel svojo pot in ustanovil blagovno znamko Zaletelj kitare. Vse kitare oblikuje in izdela sam, pri trženju in promociji pa mu že nekaj let pomaga soproga Maja. Specializiral se je za jazzovske akustične, polakustične in električne kitare. Njegovi kupci so priznana domača in svetovna glasbena imena. Kar 90 odstotkov kitar izvozi.
Podjetništvo je kot planinarjenje – nihče te ne sili, a če želiš osvojiti vedno višje vrhove, moraš trdo delati in biti vztrajen, pravi Boštjan Šifrar, ki že 31 let uspešno vodi škofjeloško družinsko podjetje Sibo G, pomembnega svetovnega proizvajalca zapiralne embalaže. Njihove zaporke za zobne paste kupuje tretjina Evropejcev, uspešni so tudi pri razvoju, proizvodnji in prodaji drugih vrst embalaže za kozmetično, farmacevtsko in elektro industrijo ter orodju za izdelavo teh izdelkov. Podjetje s skoraj 500 zaposlenimi večino izdelkov izvozi.
Katja Temnik je bila vrsto let kapetanka košarkarske reprezentance Slovenije. Leta 2010 je sklenila športno pot, se vrnila domov v Žiče in iz maminega konjička in navdušenja nad ekološko in biodinamično pridelavo zelišč in kalčkov ustvarila družinski posel. Danes na zeliščnem vrtu in družinski kmetiji Majnika raste okoli 180 različnih rastlin, od teh jih 80 predelajo v čaje, hidrolate, tinkture in zeliščno sol. Ohranjajo svoja semena, veliko večino dela pa opravijo ročno. V redni ponudbi imajo 30 izdelkov, ki se jim bo v kratkem pridružilo še ducat iz nove blagovne znamke Zajcklošter; slednji so narejeni izključno iz zelišč z zeliščnega vrta v Žički kartuziji, za katerega Katja in njena mama Majda skrbita od leta 2020. Kmetujejo brez umetnih gnojil in škropiv, brez hibridov in plastičnih folij. Poleg pridelave in predelave nudijo izobraževanje in izobraževalni turizem, sodelujejo pa tudi z otroki in odraslimi s posebnimi potrebami. Prav slednje je osnova srčnega gospodarstva, ki ga želi razvijati Katja in za katero meni, da je edino pravo gospodarstvo za prihodnost človeka.
Zakonca Goljevšček sta leta 2005 poslovni izziv in poslanstvo našla v izvajanju terapij s pomočjo konja. Vse, kar počneta, temelji na lastnem razvoju, pravita ustanovitelja zavoda Nazaj na konja. Ta ima sedež v Konjeniškem parku Starošince in je bil prva slovenska nevladna organizacija z vizijo uresničevanja celostnega pristopa k obravnavi oseb s posebnimi potrebami in težavami v duševnem zdravju s pomočjo konja. V hlevu imajo 19 konj, od tega 10 terapevtskih. Ekipa 11 sodelavcev in 15 prostovoljcev pripravlja tudi številne druge dejavnosti, kot so počitniški tabori za otroke in mladostnike, spoznavne družinske urice, programi za podjetja in šola jahanja. Gostje lahko pri njih tudi prenočijo. Za ta namen so pred petimi leti na posestvu uredili lesene počitniške hiške, v katerih je prostora za 34 ljudi. Prav zdaj začenjajo nov petletni projekt vzpostavitve večgeneracijskega centra Stičišče, ki bo deloval na območju celotnega Spodnjega Podravja.
Treba je imeti pravo idejo, vse drugo je delo in vztrajnost, pravita zakonca Sandra in Drago Belec, ki v Logarovcih pri Ljutomeru vodita največje podjetje za pridelavo sadik za vrtičkarje v Sloveniji. 17-članska ekipa redno zaposlenih, ki se jim čez leto za krajši čas pridruži tudi okrog 20 sezonskih sodelavcev, na treh hektarjih površin letno vzgoji okrog 15 milijonov sadik zelenjadnic, začimbnic in jagod. Sadike, vzgojene iz gensko nespremenjenih semen, prodajajo v več kot 200 trgovinah po vsej Sloveniji, v zadnjih letih so vedno bolj prisotni tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Velik poudarek dajejo razvoju, avtomatizaciji in rešitvam, ki kar najmanj posegajo v naravo; v dveh solarnih elektrarnah denimo proizvedejo skoraj vso električno energijo zase, tudi vodo za zalivanje imajo iz lastnih virov. Belec je tudi predsednik pred dvema letoma ustanovljenega Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih, katerega cilj je povečati samooskrbo z zelenjavo v Sloveniji.
Neveljaven email naslov
