Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lorenzo je mlad Milančan, ki je razvil aplikacijo s katero si lahko mladi Italijani pomagajo pri odločitvah, kako gospodarno ravnati z denarjem, v današnjem času se morajo že mlade generacije zelo hitro izobraziti kako ravnati z varčevanjem in finančnimi naložbami v prihodnost.
Kako lahko pri 17-tih dobiš idejo, da je potrebno ljudi ozavestiti o pomenu poznavanja finančnega sveta? Vsak dan se srečujemo z vprašanji, kam bi vložili sredstva, kako si zagotoviti dobro pokojnino, kje bi lahko privarčevali, pravi Lorenzo, mlad Milančan, ki je nedavno ustanovil startup podjetje »Finanz«. Dežela Lombardija močno podpira številna prizadevanja za ustanovitev novih malih in srednjih podjetij, še posebej na podlagi idej mlade generacije. V oddaji pa tudi zgodba o 15.letnem uspehu predvajanja oddaje Prava ideja/Podjetno naprej.
Matteo je študiral v šolah s katerimi danes, kot pravi, uresničuje javno poslanstvo in dijakom s svojim startup-om omogoča, da poleg šolskega kurikuluma dobijo še dodatna nova znanja komunikacije in digitalizacije.
Vinska klet Quatro Rayas v regiji Castilla in Leon je s pomočjo evropskih skladov za regionalni razvoj razvila projekt staranja njihove avtohtone sorte vina z blagovno znamko Longverdejo. S tem so nadgradili kakovost vina kleti Quatro Rayas, zagotovili nova delovna mesta lokalnemu prebivalstvu in prispevali svoj delež k razvoju regije. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju smrekovih izdelkov – Smrekovit.
Friderike in Simone, sta takoj po študiju v danskem mestecu Odense, kjer je ustvarjal svoje pravljice tudi Hans Christian Andersen, ustvarili svojo pravljico. Z materialom iz industrijske konoplje razvijata proizvodnjo higienskih pripomočkov, ki jih želita uveljaviti na evropskem trgu.
Zagonsko podjetje FineHeart iz Bordeauxa v Franciji je v več kot desetih letih razvilo inovativni projekt, ki bo v prihodnjih letih prispeval k bolj kakovostnemu življenju bolnikov s težavami s srcem. Njihov cilj je na začetku pomagati 50 tisoč bolnikom v Evropi, trg pa se odpira še posebej na Kitajskem, kjer so že zaščitili svoj intelektualni patent. Projekt Flowmaker je neke vrste nadgradnja poznanega pacemakerja. Številni strokovnjaki, kardiologi v podjetju FineHeart bodo svojo inovacijo že oktobra začeli preizkušati tudi na ljudeh. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju gorske mehanizacije – Lavrih.
Šolski center Vejle, v istoimenskem danskem mestu je inkubator mladih idej. Danska vlada v zadnjih letih intenzivno podpira, da se mladi že takoj po osnovni šoli usmerijo v podjetništvo in jim zato nudi tudi nove tehnologije, da razvijajo svoja znanja.
Tudi v Španiji, še posebej na podeželju in tudi v največji regiji Castilla in Leon se soočajo s problemi staranja prebivalstva, mladi odhajajo v Madrid, čeprav je lahko življenje na podeželju bolj kakovostno, stanovanja so cenejša, digitalizacija pa omogoča komunikacijo pa tudi delo od doma. Irene je mlada novinarka lokalnega časopisa La Opinion, ki se je odločila da ostane v mestu Zamora na meji s Portugalsko in tudi kot aktivistka prispeva k razvoju regije Catilla in Leon. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju inovativnih knjig – SmartiBook.
Tovarna Fiat v Torinu je bila ena izmed najbolj prepoznavnih avtomobilskih industrij na svetu. Nahajala se je v najožjem centru Torina na lokaciji z imenom Lingotto. Danes se stavba ponaša z novo vlogo. Znana PISTA 500, kjer so 23 metrov nad mestom - na strehi tovarne - preizkušali nove Fiatove avtomobile, se je spremenila v sprehajališče in vrt s številnimi rastlinami, v okviru Pinacotece Agnelli, umetniškega kohezijskega projekta pa potekajo številne razstave, ki gostijo najrazličnejše umetnike. Projekt je del obsežne prenove Torina , ki se iz industrijskega spreminja v kulturno prestolnico. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju zaščite pred strelami – Hermi.
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu v navtiki – Seascape.
Dejan Sukič, po poklicu zlatarski mojster, je svojo prvo zlatarno odprl pri 21 letih. Pred štirimi leti se je odločil, da bo podjetje zaprl, strast do obdelave kovin pa prenesel na domačo kmetijo, ki jo je prevzel od očeta. Na kmetiji Sukič v Gornji Radgoni se danes tako prepletajo tri dejavnosti – umetnostno kovaštvo, vzreja konj kasačev, ki ima v družini že več kot 100-letno tradicijo, ter ekološka pridelava in predelava oljnic, v kateri sta izziv našla s partnerko Karlo. Obdelujejo 24 hektarjev zemljišč z ekološkim certifikatom; največ pridelajo sončničnega olja, sledijo ričkovo, laneno, konopljino, bučno olje. Vsa olja stiskajo sveža, po naročilu. V ta namen so vložili denar v lastno stiskalnico za hladno stiskanje olj, hladilnico in sušilnico. V kratkem jih čaka še naložba v obrat za čiščenje semen, novo sušilnico na topel zrak in sončno elektrarno; v predelovalnem procesu namreč želijo postati popolnoma samozadostni.
Na kmetiji Žerjal iz Tomaja se s kozjerejo in sirarstvom ukvarjajo že 41 let. Sedanji gospodar, Matjaž Žerjal, je kmetijo pred četrt stoletja prevzel od očeta; postopoma je povečeval čredo in posodabljal sirarno. Danes z soprogo redita okrog 100 koz, večino dohodka pa ustvarita s prodajo mlečnih izdelkov; v ponudbi jih imata trenutno 11. Poznana sta predvsem po inovativnih sirih, ki jim dodajata tipične kraške sestavine, kot so brinove jagode, kraški šetraj, sivka, vino Teran. Nekaj unikatnega sira zorita tudi v teranovih tropinah in tropinah avtohtone bele kraške sorte vina - vitovske grganje. Izdelke prodajata v nekatere priznane slovenske restavracije in butične trgovinice, povpraševanje prihaja tudi iz tujine. Pred tremi leti so bili prvič uvrščeni tudi v gastronomski vodnik Gault&MilIau Slovenija.
Neveljaven email naslov
