Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zagonsko podjetje Cubbit je razvilo zasebni oblak, v katerega lahko spravite svoje podatke in si s tem zagotovite večjo varnost. Aplikacija mladega Milančana mladostnikom pomaga uspešno voditi finance. School Lab pa je projekt, ki italijanskim srednješolcem pomaga pri razvoju znanj na področju digitalizacije.
Iz samo ene celice, ki jo najdemo v naravi, je mogoče proizvesti proteine. Postopek intenzivno razvijajo v finskem podjetju Solar Food. Mladi Danki razvijata higienske pripomočke iz trajnostnih materialov, tudi konoplje. Avstrijsko zagonsko podjetje je razvilo platformo za nakup in izmenjavo obnovljive energije med različnimi ponudniki in porabniki; v tej mreži sami določajo ceno elektrike. V Bologni pa profesorji skupaj s študenti razvijajo električni dirkalni avtomobil Emilija.
Francosko podjetje AB Solar se ukvarja s proizvodnjo obnovljive energije na podlagi smernic EK za zeleni prehod. Vesoljske tehnologije, ki jih razvija Evropska vesoljska agencija v portugalskem inkubatorju v mestu Coimbra, prilagajajo in uporabljajo tudi za projekte, ki so koristni na zemlji. Danska vlada pa intenzivno podpira podjetniške programe izobraževanja mlade generacije, v Kampusu Vejle, v danskem mestu Vejle, mladi dobijo priložnosti za razvoj podjetniških zamisli.
V majhni vasici v španski pokrajini Kastilja in Leon je zrastel mednarodni genetski center, ki izvaža genski material ovac povsod po svetu. Blizu Bordeauxa v Franciji pridelujejo zelenjavo in ribe na podlagi akvaponike in prispevajo k samooskrbnosti tega mesta. Projekt bodo razširili na obrobje številnih francoskih mest. Cetemares pa je portugalski projekt, ki razvija živilske proizvode iz morskih organizmov in ostankov ribolova.
Umetna inteligenca prinaša tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. Portugalsko zagonsko podjetje ILOF, ki se zavzema za personifikacijo zdravil, je razvilo platformo, s katere lahko na daljavo določijo diagnozo pri Alzheimerjevi bolezni, demenci pa tudi rakavih obolenjih. V finskem podjetju IQM napovedujejo, da bo s kvantnimi računalniki mogoče najti rešitve za skladiščenje obnovljive energije ali pa izdelavo zdravil. Francosko zagonsko podjetje FineHeart pa je razvilo nov, telesu prijazen spodbujevalnik srca.
Škofjeloško družinsko podjetje Signum je staro toliko kot naša država. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja zastav vseh vrst in velikosti. Na leto jih izdelajo okrog 20 000, približno polovica je slovenskih, preostalo so občinske, reklamne in zastave tujih držav; več kot 180 različnih državnih zastav so naredili doslej. Šestčlanska ekipa redno zaposlenih, ki jih danes vodi že druga generacija, posel uspešno širi tudi na druga področja tiskanih tekstilnih in promocijskih izdelkov. Največ prodajo na domačem trgu, sodelujejo pa tudi z avstrijskimi in hrvaškimi naročniki. Pravi izziv za zaposlene je bila največja zastava, velika 9-krat 18 metrov, ki so jo izdelali leta 2013 in je od takrat stalnica na tribunah vseh velikih športnih dogodkov.
Matej Avanzo je zaljubljen v košarko; v povezavi z njo je bil že vse razen sodnika – igralec, trener, direktor, predsednik, novinar, vodja prizorišč, raziskovalec in še kaj. V poslovnem svetu je predvsem zaljubljenec v športni marketing in kreativec od glave do peta, pravi. Njegovo podjetje Spontanzo in zagnana ekipa, v kateri je pet rednih sodelavcev, se ukvarja z organizacijo dogodkov vseh vrst, od najpomembnejših tekmovanj in priprav vrhunskih športnikov do projektov zunaj športa, denimo predstav in koncertov na največjih slovenskih prizoriščih. V podjetju so razvili tudi blagovno znamko rekvizitov za timbildinge, imenovano SportFun. Avanzo, po izobrazbi diplomirani socialni delavec, je bil leta 2020 tudi pobudnik akcije Botrstvo v športu, humanitarnega projekta, ki se je v štirih letih odlično razvil, še večji zagon pa dobil s poslovilno tekmo Gorana Dragića in projektom Noč zmaja, ki ga organizirata podjetje Spontanzo in Fundacija Gorana Dragića. Dogodek, na katerem se bodo zbrala največja imena svetovne košarke, bomo 23. in 24. avgusta lahko spremljali tudi na programih RTV Slovenija.
Darja in Gregor Šolar, diplomirana ekonomista, sta pred leti zaradi želje po stiku z naravo pustila delo v računovodstvu in na banki ter iz družinskega konjička ustvarila uspešno poklicno čebelarsko zgodbo. V čebelarstvo ju je z dolgoletnimi izkušnjami vpeljal Gregorjev oče, ki je prve panje na Strmci pri Laškem postavil pred več kot 40 leti, v predelavo medu in peko medenih dobrot pa Gregorjeva mama. Od prevzema pred 8 leti sta posodobila opremo in prostore, zaposlila še eno sodelavko in povečala število izdelkov iz medu. Trenutno skrbita za 200 čebeljih družin na sedmih lokacijah in v res dobri sezoni pridelata okrog 5 ton medu. Na kmetiji imajo registrirano tudi eno najstarejših obrti na Slovenskem – lectarstvo in apiturizem z dodano vrednostjo apiterapije. Aprila letos so postali prejemniki certifikata »Top bee«, ki pomeni najvišjo možno ponudbo v čebelarskem turizmu.
Žumanovi iz Ljutomera so ena redkih družin, ki se še vedno preživlja s tradicionalnim lončarstvom; lončarsko vreteno se pri njih neprekinjeno vrti že 150 let. Saša Žuman, predstavnik pete generacije, je lončarsko obrt prevzel leta 1998 in od takrat s svojimi rokami obdelal že okrog 40 ton gline. Njegov namen ni zgolj prodaja lončenih izdelkov, pravi, ljudem želi približati predvsem njihovo uporabnost v vsakdanjem življenju. Pri tem mu pomaga soproga Nina, ki je postala družinska ambasadorka promocije priprave hrane v lončeni posodi; njena tradicionalna prleška gibanica je prejela številna priznanja in certifikate. Saša, sicer ljubitelj adrenalinskih dejavnosti, svoje znanje predaja že šesti generaciji, obiskovalcem pa, poleg delavnice in trgovine, s ponosom pokaže tudi muzej z lončarskimi izdelki njegovih prednikov.
Janez Bratovž je eden najbolj znanih slovenskih kuharskih chefov; njegove specialitete so okušali številni domači in tuji pomembneži, leta 2010 se je celo kot prvi Slovenec uvrstil na San Pellegrinov seznam najboljših 100 restavracij na svetu. Kuharski mojster po 31 letih prepušča vodenje ljubljanske restavracije JB otrokoma Nini in Tomažu, ki sta sicer že več kot desetletje vpeta v družinski posel. Od očeta sta podedovala strast in predanost delu, od mame, ki v podjetju še vedno skrbi za finance, pa natančnost, pravita. Tomaž, ki je končal višjo šolo za gostinstvo, je v sedemčlanski ekipi redno zaposlenih prevzel vlogo chefa, Nina, po izobrazbi farmacevtka, pa v restavraciji skrbi za vinsko karto in strežbo. Prejšnji mesec je v Parizu prejela nagrado za evropsko somellierko leta in dokazala, da Slovenija ne premore le odličnih kuharjev, ampak tudi sommelierje.
Bogdan Babšek je zaradi prirojene spinalne mišične atrofije že od desetega leta na invalidskem vozičku. Ker po končani srednji šoli za elektrotehniko ni dobil zaposlitve v svojem poklicu, se je usmeril v grafično oblikovanje in se posla lotil sam. Bil je prvi invalid v Sloveniji, ki se je s tem, da se je odločil za samostojno podjetniško pot in redno zaposlitev, za vedno odrekel invalidnini, ki bi jo sicer prejemal vse življenje. Njegovo podjetje Batis Plus danes zaposluje sedem delavcev, od tega tri invalide. Vseskozi sledijo trendom na področju tiska in grafike, v novo tehnologijo letno vlagajo okrog osem odstotkov prometa. Podjetje vodi s premišljenimi in poštenimi koraki, pravi; ponosen je, da spadajo med slabih deset odstotkov podjetij z zlato boniteto odličnosti. Kljub težki invalidnosti ves čas uresničuje svoje sanje, ovire pa premaguje s pozitivno energijo in močno voljo. Slednje mu v zadnjem obdobju daje tudi njegova mlada družina – soproga Mojca in 10-mesečna hčerka Nika.
Pred 15 leti se je družina Brataševec iz Goriških Brd na podedovani kmetiji z vinogradi odločila, da namesto trte zasadijo oljke. Po letu 1920 so namreč oljke iz Brd zaradi pozebe skorajda izginile. In tako se je razvila blagovna znamka ekstra deviškega oljčnega olja VILLA EVA, sinova Timon in Kris pa zdaj vodita proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. V sodobnem oljčnem nasadu imajo računalniško vodno podtalno namakanje iz vodne vrtine, ki je bogata z minerali, kar blagodejno vpliva na kakovost oljčnega olja. Ohranjanje biotske raznolikosti pa je eden glavnih ciljev pri pridelavi v oljčniku. Energija, ki jo vlagajo v trajnostno pridelavo prinaša tudi rezultate, zlate medalje za vrhunsko oljčno olje v Dubaju, London, Tokyju ter najvišje priznanje za ekološko ekstra deviško olje na BIOL v Italiji, kar je Villo Evo uvrstilo med 500 najboljših oljčnih na svetu.
Neveljaven email naslov
