Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tovarna Fiat v Torinu je bila ena izmed najbolj prepoznavnih avtomobilskih industrij na svetu. Nahajala se je v najožjem centru Torina na lokaciji z imenom Lingotto. Danes se stavba ponaša z novo vlogo. Znana PISTA 500, kjer so 23 metrov nad mestom - na strehi tovarne - preizkušali nove Fiatove avtomobile, se je spremenila v sprehajališče in vrt s številnimi rastlinami, v okviru Pinacotece Agnelli, umetniškega kohezijskega projekta pa potekajo številne razstave, ki gostijo najrazličnejše umetnike. Projekt je del obsežne prenove Torina , ki se iz industrijskega spreminja v kulturno prestolnico. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju zaščite pred strelami – Hermi.
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu v navtiki – Seascape.
Dejan Sukič, po poklicu zlatarski mojster, je svojo prvo zlatarno odprl pri 21 letih. Pred štirimi leti se je odločil, da bo podjetje zaprl, strast do obdelave kovin pa prenesel na domačo kmetijo, ki jo je prevzel od očeta. Na kmetiji Sukič v Gornji Radgoni se danes tako prepletajo tri dejavnosti – umetnostno kovaštvo, vzreja konj kasačev, ki ima v družini že več kot 100-letno tradicijo, ter ekološka pridelava in predelava oljnic, v kateri sta izziv našla s partnerko Karlo. Obdelujejo 24 hektarjev zemljišč z ekološkim certifikatom; največ pridelajo sončničnega olja, sledijo ričkovo, laneno, konopljino, bučno olje. Vsa olja stiskajo sveža, po naročilu. V ta namen so vložili denar v lastno stiskalnico za hladno stiskanje olj, hladilnico in sušilnico. V kratkem jih čaka še naložba v obrat za čiščenje semen, novo sušilnico na topel zrak in sončno elektrarno; v predelovalnem procesu namreč želijo postati popolnoma samozadostni.
Na kmetiji Žerjal iz Tomaja se s kozjerejo in sirarstvom ukvarjajo že 41 let. Sedanji gospodar, Matjaž Žerjal, je kmetijo pred četrt stoletja prevzel od očeta; postopoma je povečeval čredo in posodabljal sirarno. Danes z soprogo redita okrog 100 koz, večino dohodka pa ustvarita s prodajo mlečnih izdelkov; v ponudbi jih imata trenutno 11. Poznana sta predvsem po inovativnih sirih, ki jim dodajata tipične kraške sestavine, kot so brinove jagode, kraški šetraj, sivka, vino Teran. Nekaj unikatnega sira zorita tudi v teranovih tropinah in tropinah avtohtone bele kraške sorte vina - vitovske grganje. Izdelke prodajata v nekatere priznane slovenske restavracije in butične trgovinice, povpraševanje prihaja tudi iz tujine. Pred tremi leti so bili prvič uvrščeni tudi v gastronomski vodnik Gault&MilIau Slovenija.
Ivo Konc je svoje prvo mazilo iz smrekove smole, s katerim si je lajšal težave s hrbtenico, izdelal pred 33 leti. Prodaja tega mazila je postala tako donosna, da je pustil službo profesorja športne vzgoje in ustanovil podjetje. Od leta 2010 očetovo poslanstvo uspešno nadaljuje sin Matic. Njegovo podjetje Smrekovit danes ponuja 11 različnih izdelkov iz smrekove smole in vsi so plod dolgoletnih raziskav in razvoja. Že vsa leta stavi na trgovanje od ust do ust; večino izdelkov proda v lekarnah, specializiranih trgovinah in po spletu, pa tudi v trgovini na sedežu podjetja in v bližnjem smrekomatu. Velik poudarek daje trajnostnim rešitvam. Izdelki so izključno naravni, rastlinskega izvora, zapakirani v reciklabilno embalažo.
Neprecenljivo je, da nas gledalci spremljate že 15 let! 27. maja 2008, na začetku svetovne gospodarske in finančne krize, smo namreč začeli s predstavitvijo dobrih praks slovenskega podjetništva. Vrsto let ste jih gledali v Pravi ideji, po covidni krizi pa smo šli z oddajo podjetno naprej. Skupaj ste lahko doslej videli blizu 500 zgodb o uspehu in predstavitev več tisoč inovativnih idej mladih. In prav o pomenu podjetništva, o tem, kako spodbujati poštene podjetniške prakse in še o čem – v tokratni oddaji Podjetno naprej.
28-letni podjetnik Rok Gartnar, ki prihaja z družinske kmetije nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, je svoj prvi stroj – pobiralni zgrabljalnik – razvil pri 21 letih, da bi se izognil ročnemu spravilu krme na zahtevnem strmem terenu. Z mlajšima bratoma in sestro ter še z 11 sodelavci danes razvijajo in izdelujejo še tračne obračalnike, gorske cisterne za gnojenje in drugo gorsko kmetijsko mehanizacijo višjega cenovnega razreda. Letno proizvedejo med 250 in 300 izdelkov, njihovi glavni trgi so, poleg Slovenije, Avstrija, Švica, Nemčija, Italija in Francija. Lani so v bližnji dolini kupili opuščeno kmetijo, kjer že gradijo nove poslovne in proizvodne prostore, s katerimi nameravajo potrojiti proizvodne zmogljivosti in omogočiti zaposlitev 250 ljudem.
Podjetje Seascape, ki je leta 2008 našlo tržno nišo v razvoju, proizvodnji in prodaji majhnih športno-potovalnih jadrnic, je danes vodilno na svetu v svoji panogi. Letos bodo izdelali 1500. jadrnico, trenutno najbolj vroča je njihova nova – beneteau first 36, ki so jo ustvarili v sodelovanju s francoskim solastnikom in strateškim partnerjem. Potem ko je postala ameriška, francoska in angleška jadrnica leta, je osvojila tudi najprestižnejši naziv, evropska jadrnica leta 2023. Pomemben korak za podjetje s 130 redno zaposlenimi je bila selitev v nove prostore v Podpeči leta 2018, a z uspehi prihaja potreba po novi širitvi; samo za novo jadrnico imajo že več kot 100 naročil s pologom, rezervacije zanjo sprejemajo za leto 2025. Podjetje je lani ustvarilo 7,3 milijona evrov prihodkov, letos pa načrtujejo 40-odstotno rast.
Miran Rauter, nekdanji uspešen tekmovalec v alpskem smučanju, je vodenje družinskega podjetja Hermi prevzel od očeta leta 2002. Takrat se je podjetje ukvarjalo predvsem s proizvodnjo in montažo strelovodne in prenapetostne zaščite, v zadnjem času pa se uveljavljajo še s kabelskimi policami in lestvami ter z nosilnimi konstrukcijami za sončne elektrarne. Celjsko podjetje je lani ustvarilo skoraj 20 milijonov evrov prihodkov, ponujajo pa že več kot 7500 izdelkov, ki so plod lastnega znanja in razvoja; registriranih imajo 12 patentov, 12 modelov in 10 blagovnih znamk. Njihovi izdelki med drugim varujejo pred udarom strele slovenski parlament in vladno palačo, jedrsko elektrarno Krško, kontrolni stolp na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, številne proizvodne in sakralne objekte, družinske hiše. Skoraj 60 odstotkov izdelkov izvozijo v več kot 50 držav. V Sloveniji zaposlujejo 131 ljudi, še 24 pa v hčerinskih podjetjih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Avstriji. Med epidemijo covida 19 so pospešili aktivnosti na področju digitalizacije in optimizacije, zgradili so nove proizvodne prostore in potrojili proizvodne zmogljivosti.
Podjetje Magneti Ljubljana, ki ga že 37 let vodi Albert Erman, je eno izmed štirih podjetij, ki v Evropi izdelujejo magnete in magnetne sisteme. Ti se uporabljajo v avtomobilih, vlakih, robotih, v medicini, telefonih, računalnikih in drugih električnih napravah. Z močno lastno razvojno raziskovalno skupino ter stalnimi vlaganji v digitalizacijo in robotizacijo proizvodnje uspešno tekmujejo s konkurenco iz Kitajske; v njihovi panogi se je v zadnjih 30 letih zaprlo 24 podjetij. Vse izdelke izvozijo; stranke imajo po vsem svetu, njihovi največji trgi pa so Švica, Nemčija in Francija. Podjetje z 214 zaposlenimi je lani ustvarilo skoraj 16,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Z optimizacijo tehnoloških procesov in okolju prijaznimi rešitvami so usmerjeni v zeleno prihodnost; ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, čaka jih naložba v baterijski hranilnik energije, zelo aktivni pa so tudi pri mednarodnih projektih, na temo reciklaže magnetov in izboljšanja magnetnih lastnosti.
Ljubljansko podjetje Epidemic je nastalo v letu pred epidemijo in že po dveh letih poslovanja doseglo milijon evrov prometa. Mlada ekipa, v kateri je že 25 ljudi, je našla izziv v povezovanju blagovnih znamk z izbranimi lokalnimi vplivneži. Z uporabo umetne inteligence za vsak projekt poiščejo tako imenovane nano in mikro posameznike, ki svojim sledilcem prek družbenih omrežij, kot sta Instagram in TikTok, priporočajo le izdelke in storitve podjetij, ki jim sami zaupajo; v bazi podatkov imajo že skoraj 70 milijonov vplivnežev. Pozitivne učinke takšne oblike trženja, od ust do ust, so prepoznala številna podjetja v Sloveniji, poslovanje pa so razširili že v 20 evropskih držav, v ZDA, Avstralijo in Kanado. Podjetje Epidemic se je leta 2021 na Web Summitu, največjem tehnološkem dogodku na svetu, med več kot 2000 podjetji uvrstilo med 12 najboljših, za uporabo umetne inteligence pa so od Amazona prejeli 100.000 evrov nagrade.
Podjetnica Anita Šumer je v zadnjih 11 letih poskrbela za pravi razmah peke z drožmi pri nas in v svetu. Je samoukinja; kruh z drožmi je začela peči, ker njen mož zaradi zdravstvenih težav ni smel uživati pekovskih izdelkov s kvasom, a je kmalu ugotovila, da je to pravi posel zanjo. Njeni videoposnetki peke in krašenja kruha so na družbenih omrežjih in na spletu dosegli že več kot 40 milijonov ogledov. Vabijo jo na pekovske delavnice po vsem svetu, je tudi avtorica treh knjig o peki z drožmi, ki so prevedene v pet jezikov. Za svojo zadnjo knjigo Umetnost krašenja kruha je lani na Švedskem prejela prestižno nagrado Best of the Best, za najboljšo kuharsko knjigo leta, ki velja za oskarja na področju kuharskih knjig. Prvo mesto si je prislužila v konkurenci 1558 knjig iz več kot 200 držav.
Neveljaven email naslov
