Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na kmetiji Paldauf iz Vučje vasi pri Ljutomeru se s kmetovanjem ukvarjajo že od leta 1875, ljubezen do dela na kmetiji pa se prenaša že na četrto generacijo. Igor Paldauf, ki je od očeta prevzel kmetijo leta 2011, se je pred 4 leti usmeril izključno v ekološko kmetijstvo. Na 31 hektarjih obdelovalnih površin danes pridelujejo 17 različnih kultur – žitarice meljejo v svojem mlinu na kamen, oljnice stiskajo v domači oljarni. Na kmetiji imajo še prosto rejo prašičev slovenske avtohtone pasme in rjavih kokoši nesnic, prirejajo pa tudi oglede kmetije in delavnice za otroke. Svoje izdelke in izdelke ponudnikov iz okolice med drugim prodajajo v trgovinici na domačiji. Prav povezovanje lokalnih kmetij pod skupno blagovno znamko BeEko, je Igorju Paldaufu prineslo naziv inovativni mladi kmet 2019.
Medex je ena redkih blagovnih znamk, ki je še v slovenski lasti. Podjetje je bilo ob ustanovitvi pred skoraj 70 leti le trgovsko podjetje, specializirano za izvoz medu. Z ustanovitvijo enega prvih laboratorijev v Evropi leta 1963 pa so postali pionirji apiterapije na tem območju in sledil je stalen razvoj. Danes je družinsko podjetje z 80 redno zaposlenimi, v katero je vključena že tretja generacija, eden vodilnih evropskih proizvajalcev prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih pridelkov in drugih naravnih proizvodov. Večina izdelkov je plod lastnega razvoja; za prenovo laboratorija, gradnjo skladišča in druge naložbe so v zadnjih letih namenili skoraj 8 milijonov evrov. Izvažajo v več kot 20 držav, pomembnejši trgi so, poleg držav bivše Jugoslavije in Evropske unije, države Bližnjega vzhoda in Azije.
Bogdan Kronovšek je vodenje družinskega podjetja Kronoterm z Gomilskega, ki ga je leta 1990 ustanovil njegov oče Rudolf, prevzel pred 12 leti. Položaj podjetja, ki velja za največjega proizvajalca toplotnih črpalk pri nas, je po prevzemu še utrdil. V Kronotermu imajo zaradi razmer v zadnjem času še posebej veliko dela; lani so ustvarili skoraj 25 milijonov evrov prometa, za letos načrtujejo 20-odstotno rast. Več kot 50 odstotkov izdelkov izvozijo – največ v Italijo, Avstrijo, Francijo, Švico in na Dansko. Vse njihove rešitve so plod dela lastnega razvojnega oddelka. Od 100 redno zaposlenih sodelavcev jih je skoraj četrtina v razvojni ekipi, ki s pogostimi inovacijami določa smernice na področju varčnega in ekološkega ogrevanja ter hlajenja. Trenutno razvijajo novo generacijo geotermalnih toplotnih črpalk. V oddaji pa med drugim tudi o inovativnem digitalnem orodju za iskanje kadrov.
Ciril Burgar je začel samostojno podjetniško pot leta 1995, potem ko je po stečaju nekdanje tovarne glasbil Melodija kupil blagovno znamko in nadaljeval bogato tradicijo izdelave glasbil v Mengšu. Paradni izdelki družinskega podjetja Melodija Glasbila, ki ga danes vodita s soprogo Vesno, so ročno izdelane diatonične harmonike, izdelujejo pa tudi klavirske. Njihova glasbila so cenjena tako doma kot v tujini; naročila prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, ZDA, Kanade in Argentine. V podjetju, ki ga sestavljajo 4 redno zaposleni in 8 kooperantov, nudijo tudi servis in uglaševanje harmonik domačih in tujih blagovnih znamk ter popravilo in prodajo drugih glasbil, od pihal, trobil, citer do posebnih terapevtskih glasbil. V oddaji pa tudi o inovativnih slušalkah Ollo in prav posebni didaktični risanki.
Skupina Marovt, ki jo vodita podjetnika leta 2021, zakonca Metka in Tomaž Marovt, je eno najhitreje rastočih slovenskih podjetij v družinski lasti. Vodi jih strast do tehnološkega razvoja, zato se ponašajo z eno najnaprednejših digitaliziranih in avtomatiziranih proizvodenj kovanja v Evropi. Glavna dejavnost podjetja s 50-letno tradicijo in 190 zaposlenimi so kovanje, izdelava in obdelava odkovkov ter izdelava stružnih delov za najprestižnejše vodilne blagovne znamke v avtomobilski industriji. Sodelujejo tudi s pohištveno, obrambno in navtično industrijo, spogledujejo pa se tudi z medicino. V skupini, ki danes deluje na treh lokacijah, na Stranicah, v Ločah in Slovenski Bistrici, so lani ustvarili skoraj 26 milijonov evrov prometa, od tega 95 odstotkov na tujih trgih.
Slovenski inovativni mladi kmet 2021 in prvi Slovenec z evropsko nagrado za mlade kmete Gregor Slavec se je pred 9 leti zaradi želje po stiku z naravo odločil, da bo v Knežaku obudil kmetijo svojega deda. Začel je tremi kozami, danes pa na 24 hektarih vzreja cikasto govedo, srnaste in drežniške koze, bovške ovce in štajerske kokoši, zaradi česar je njegova kmetija pridobila certifikat za ARK središče, ki ga podelijo za rejo slovenskih avtohtonih pasem živali in ozaveščanje o njih. Kmetija Slavec je med drugim učna in izletniška točka, poslovno priložnost pa je mladi gospodar, ki je lani zaposlil dodatno moč, našel tudi v prodaji lastnih izdelkov – sladoleda iz ekološkega kozjega mleka, ekoloških jajc, testenin, medu, letošnja novost bo peneče se vino iz jabolk in malin. Ves zaslužek vlaga v razvoj – v kratkem bodo na kmetiji odprli prodajno skladiščne prostore, načrtuje pa tudi ustanovitev socialnega podjetja. V oddaji pa tudi o družini, ki je našla rešitev za polže na vrtu in o inovativnem čiščenju voda s pomočjo bambusa.
Andreja Jernejčič je direktorica podjetja za piar in digitalni piar, komuniciranje, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja. Izkušnje je najprej nabirala kot menedžerka v slovenskih podjetjih, pred 14 leti pa je sprejela izziv in stopila na samostojno podjetniško pot. Doslej je ustvarjala zgodbe in jih še ustvarja z več kot 200 podjetji v Sloveniji in po Evropi ter celo v Dubaju. Med drugim je voditeljica TV-oddaje Zajtrk pr' Andreji, avtorica štirih razprodanih knjig – ena je prevedena v angleščino – in več sto strokovnih člankov. Epidemija je ekipo podjetja, štiri redno zaposlene in tri zunanje sodelavce, kljub 40-odstotnemu upadu prihodkov v letu 2020, še bolj povezala. Lani so imeli že 16-odstotno rast, tudi zaradi povečanega kriznega komuniciranja v podjetjih in vodila direktorice, da v krizi zmagajo tisti, ki so najbolj prilagodljivi, ne najmočnejši. V oddaji pa tudi o inovativnem dihalnem treningu po prebolelem covidu19 in mladih s tekmovanja POPRI.
Inženirski biro Ponting, ki se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij, sta leta 1990 ustanovila Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher, potem ko sta se deset let kalila v Gradisovem projektivnem biroju. V Pontingu sta polovična lastnika, Marjan Pipenbaher pa je leta 2002 ustanovil še svoje podjetje za projektiranje mostov, izdelavo specialnih ekspertiz in analiz Pipenbaher inženirji. V obeh podjetjih danes zaposlujeta 24 inženirjev; doslej so doma in v tujini projektirali več kot 500 premostitvenih objektov, od tega več kot 50 večjih mostov in viaduktov. Njihovi najodmevnejši projekti so viadukt Črni Kal, Puhov most na Ptuju, dvižni most za pešce in kolesarje v Gdansku, most Ada čez Savo v Beogradu, turška mostova prek reke Evfrat, največji železniški viadukt v Izraelu in most na Pelješac. Prejemnika številnih domačih in mednarodnih nagrad prenašata znanje tudi na prihodnje generacije gradbenih inženirjev kot predavatelja na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.
V.P.C. je družinsko podjetje iz Celja s 30-letno tradicijo, ki ga vodita oče Vito in sin Aljaž Šteklič – prvi z izkušnjami in preudarnostjo, drugi z napredno miselnostjo. Začeli so s plastificiranjem tiskovin, danes so specializirani za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov. Podjetje z 10 redno zaposlenimi je lani ustvarilo dobrih 1,8 milijona evrov prihodkov, posle pridobivajo tudi v sosednji Avstriji. Vseskozi vlagajo v razvoj, zadnji večji investiciji sta bili nakup 700 000 evrov vrednega digitalnega stroja in nakup nove poslovne stavbe v Petrovčah, v katero bodo že letos poleti preselili celotno proizvodnjo.
Ladeja Godina Košir ima četrt stoletja mednarodnih izkušenj v strateškem marketingu, zadnja leta pa se osredotoča na spodbujanje novih trajnostno naravnanih rešitev, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva. Je ustanoviteljica in direktorica mednarodne platforme Circular Change, prek katere sodeluje z vladami in organizacijami od Latinske Amerike do Skandinavije. Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2018 je bila finalistka globalne nagrade Svetovnega gospodarskega foruma za krožno voditeljstvo, 2020 pa je prejela naziv Evropejka prihodnosti. Kot moderatorka in predavateljica letno nastopi na več kot 60 konferencah po vsem svetu. V oddaji pa tudi o novi tehnologiji krožnega gospodarjenja na področju prehranske industrije in o nekdaj zapuščeni kmetiji v Šalovcih, ki je postala uspešna socialna kmetija.
Zlata Gazela leta 2021, podjetje EKWB iz Komende, je v 16 letih iz majhnega zagonskega podjetja zraslo v prvega igralca na svetu pri razvoju in proizvodnji izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Razvoj in večina proizvodnje potekata v Sloveniji, manjše proizvodne obrate pa imajo tudi v ZDA. 250 zaposlenih je lani ustvarilo dobrih 53 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 99 odstotkov v 149 državah po vsem svetu. Odličnost na področju hlajenja jim priznavajo svetovni velikani na področju računalništva, kot so AMD, ASUS, Seagate, Invidia in Intel.
Družinsko podjetje Škerjanc iz Materije je nastalo leta 1993. Začeli so z izdelavo gobic z jelenjo kožo, nadaljevali s tapeciranjem stolov, večji preboj na trgu pa jim je uspel s prodajo taburejev. Danes ponujajo več kot 1000 različnih izdelkov, njihov paradni konj so stoli za gostinstvo, domačo in pisarniško rabo, prodajajo pa tudi mize, vrtne garniture in gostinsko opremo. V Sloveniji imajo 32 redno zaposlenih, še 8 pa v svojem podjetju na Hrvaškem. V obeh podjetjih so lani ustvarili več kot 11 milijonov evrov prihodkov, od tega 20 odstotkov iz proizvodnje, preostalo iz trgovine. Zaradi vse večjih potreb po skladiščnih prostorih načrtujejo nadaljnjo širitev; zgradili bodo nov logistični center, ki bo obsegal 6 000 m2. V oddaji pa tudi o slovenski oblikovalki trajnostnih torbic Gaji Hanzel in italijanski ekipi z bolonjske univerze, ki je ustvarila dirkalni avto na solarni pogon.
Neveljaven email naslov
