Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podjetnica Ninka Slapnik, ustanoviteljica blagovne znamke Dogodki za samske, že 12 let povezuje samske ljudi vseh starosti. Začela je s kulinaričnimi dogodki, sledili so hitri zmenki, plesni tečaji, potovanja za samske. Ljudje imajo vse manj predsodkov do tovrstnih srečanj, pravi. Več kot 1000 dogodkov v živo, ki jih je doslej pripravila z ekipo, se je udeležilo že prek 25 000 ljudi, nastalo je več kot 3500 parov in veliko družin. Med epidemijo, ko ni bilo dogodkov, je med drugim oblikovala e-programe za osebno rast, zaživel pa je tudi njen nov projekt MATCHMe.si. – Agencija za stike. V oddaji pa tudi zgodbi o inovativnem oblikovalcu lesenih kravat in izzivih Muranskih steklarjev.
Primož Suhodolčan je že vrsto let eden najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih otroških in mladinskih pisateljev. Je velik športni navdušenec, zato številne njegove knjige govorijo o športnikih in športu. Za prvo knjigo o Ranti, Košarkar naj bo!, je kar petkrat prejel priznanje po izboru bralcev moja naj knjiga, po zgodbi so posneli tudi film. Njegov vzornik in mentor je bil oče Leopold Suhodolčan; po očetovi smrti je nadaljeval njegove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter za najmlajše objavljal dogodivščine Petra Nosa. Primož Suhodolčan pa se ne preživlja le s pisano besedo. Že več kot 30 let je tudi solastnik podjetja Inter diskont, ki se ukvarja s prodajo ročnega in električnega orodja ter zaposluje več kot 30 ljudi.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Avseniki so že skoraj 70 let pojem za narodno zabavno glasbo doma in na tujem. Z drugo in zdaj že tretjo generacijo ne napreduje samo bogato glasbeno izročilo bratov Slavka in Vilka, temveč tudi gostinstvo in prireditve, ki jih potomci uspešno prepletajo z Avsenikovo glasbo. Avsenikovo domačijo z gostilno, sobami, muzejem in prireditvenim prostorom, ki sprejme do 350 gostov, danes vodi Slavkov vnuk Aleš. Njegov brat Sašo je odgovoren za glasbeni del. Epidemija je družino, kljub številnim izzivom, še bolj povezala. Začeli so se spogledovati z virtualnim svetom, zamisli o novih sobah, razširitvi muzeja, ureditvi trgovine s spominki pa želijo uresničiti takoj, ko se bo v gostilni spet sproščeno pelo in plesalo na Avsenikove viže. V oddaji pa tudi o slovenski inovaciji AR Laibach, ki spodbuja razvoj glasbeno-vizualnih vsebin in o dobri praksi preprečevanja podnebnih sprememb v Avstriji.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Odkar je Ana Lukner Roljić, mednarodno priznana podjetnica in velika humanitarka, pred 12 leti ustanovila Anino zvezdico, se je zavedala, da je treba področje dobrodelnosti posodobiti in izboljšati. Pred kratkim je tako zaživel njen življenjski projekt in vodilo - Truhoma, kar pomeni pristen in iskren človek. Združila je najnovejše tehnologije s filantopijo, zbrala ekipo več kot 25-ih domačih in tujih strokovnjakov, poslovne partnerje in z njihovo pomočjo ustvarila inovativno globalno filantropsko platformo, ki v svet dobrodelnosti vnaša 100-odstotno transparentnost, sledljivot in učinkovitost.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Uspešnost podjetja in posameznika je zelo odvisna od posameznikove samozavesti in samopodobe, pravi Lea Pisani, ena od pionirk na področju kulture oblačenja v Sloveniji in strokovnjakinja za celovito podobo osebnosti. V 25 letih samostojne podjetniške poti je svetovala skoraj 130 podjetjem; med drugim je avtorica oblačil uslužbencev AMZS-ja, ljubljanskih Žal, občinskih in medobčinskih redarjev Slovenije. V svojem studiu v Ljubljani svetuje posameznikom in jim pomaga pri nakupih. Je tudi predavateljica v različnih izobraževalnih sistemih in avtorica 3 knjig. V oddaji pa tudi o inovativnem izdelovanju nakita iz premoga in posebnem energetskem parku v Avstriji.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. S čokolado se družina Videtič ukvarja od leta 1992, ko je Rudolf Videtič odkupil staro ljudsko šolo v Olimju in začel s proizvodnjo in prodajo čokoladnih izdelkov. Danes družinsko čokoladnico Syncerus v Olimju in še pet lastnih prodajalnah po Sloveniji vodita sin Urban in njegova soproga Mateja. Vsa ta leta je podjetje s trenutno 8 zaposlenimi ohranilo butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih čokoladnih dobrotah; okrog 300 različnih izdelkov je v njihovi ponudbi. Največ dela imajo prav pred božično-novoletnimi prazniki, ko naredijo tudi do 400 kilogramov izdelkov na dan. Večino jih prodajo v Sloveniji, naročila pa prihajajo tudi iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in celo Japonske. V oddaji pa tudi inovativni Cafelier in trajnostni ekološki hotel na Dunaju.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Družinsko podjetje Varis iz Lendave je kljub številnim izzivom v času epidemije še utrdilo svoj položaj vodilnega evropskega proizvajalca gotovih kopalnic; v več kot 40-letni zgodovini so jih izdelali več kot 100 tisoč. Gotove kopalnice prodajajo predvsem v tujino, največ v Nemčijo, kjer imajo 15 odstotni tržni delež, Avstrijo in Švico. Med njihovimi kupci so najprestižnejše hotelske verige, kot so Sheraton, Novotel, Hempton by Hilton, Intercity, in druge, pa tudi bolnišnice, zapori in večstanovanjski objekti. Podjetje z 252 zaposlenimi je od leta 2015 do 2020 več kot podvojilo čiste prihodke od prodaje, letos naj bi s prodajo ustvarili 32,5 milijona evrov prihodkov. S svojimi rešitvami in razvojem so tudi eni od ambasadorjev slovenskega gospodarstva Zeleno, Ustvarjalno in Pametno. Zanimiva bosta tudi prispevka o pogledu mladih na kohezijsko politiko in o pomenu robotizacije.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Preden se objekt lahko pohvali s streho iz skodel, je potrebnega veliko ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do tega dela, pravi Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniški Bistrici, danes eden redkih v tej obrtni dejavnosti. S skodlarstvom se ukvarja že 34 let, veščin ročnega izdelovanja in montaže lesenih skodel pa se je naučil od očeta in deda, ko je že kot otrok pomagal pri gradnji in popravilih koč na Veliki planini, kjer obnavlja brunarice še danes. S skodlami prekriva tudi strehe stanovanjskih in počitniških hiš, hotelov, nadstreškov, posebej ponosen pa je na obnove streh sakralnih objektov, gradov in drugih kulturnih spomenikov po vsej Sloveniji.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Ljutomersko podjetje Cleangrad se je v 19 letih specializiralo za projektiranje in izdelavo elementov in opreme za t. i. čiste prostore in postalo pomemben partner svetovnih farmacevtskih velikanov, kot so Pfizer, Novartis, Sandoz in drugi. Kupci njihovih izdelkov so tudi podjetja s področja mikroelektronike, kozmetične in živilske industrije, raziskovalni inštituti in bolnišnice. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodov. V podjetju z 200 zaposlenimi, ki imajo med epidemijo covida19 še posebej polne roke dela, so lani ustvarili nekaj več kot 17 milijonov evrov prihodkov, za letos načrtujejo 10-odstotno rast. V oddaji pa tudi o primerih dobrih praks, ki so nastale v času epidemije covida19, predstavili bomo zgodbi nekdanjega paraolimpijca, danes podjetnika, Darka Djurića, obiskali pa smo tudi prav poseben laboratorij v belgijski Valoniji, ki se ukvarja z raziskovanjem epidemije.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Vinarstvo je dejavnost, ki te posrka vase, ne da bi vedel, kdaj in kako, pravi Jana Sever, ki je leta 1999 končala samostojno podjetniško pot v modnem svetu in življenje v mestu zamenjala za opuščeno kmetijo z vinogradom v Pesniškem dvoru. Danes je ena redkih slovenskih vinark in prva ženska, ki je v Sloveniji začela proizvajati penino iz rumenega muškata, pridelano po klasični metodi. Poleg penine, je paradni konj vinske kleti tudi vino rumeni muškat; tržijo ju pod lastno blagovno znamko Dvorska penina in Dvorsko vino. Na pet hektarjev velikem posestvu, ki ga vodita s partnerjem, se Jana posveča še eni svoji veliki strasti, žganjicam, v katere namaka zelišča z domačega vrta. V oddaji pa tudi o dveh zgodbah Junglaplants in Vegerila, ki sta nastali v času epidemije covida-19.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Začetki družinskega podjetja FerroČrtalič iz Dolenjskih Toplic segajo v leto 1964. V 57-letni zgodovini so se iz majhne garažne delavnice razvili v enega vodilnih svetovnih podjetij na področju površinskih obdelav in čiščenj, v podjetje s 40 zaposlenimi pa je danes vključena že 4. generacija. Stranke imajo po vsem svetu, pomembnejši trgi pa so, poleg Evropske unije, še Rusija, ZDA, Izrael, Indija in države Jugovzhodne Azije. Njihovi ključni kupci so visokotehnološka podjetja iz letalske, avtomobilske, aditivne industrije in industrije medicinskih implantatov. Vse rešitve in produkti so plod lastnega razvojnega oddelka, za raziskave in razvoj novih tehnoloških rešitev v letalski industriji so leta 2019 kupili celo potniško reaktivno letalo.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Smukovi iz Bevk so se z gojenjem šampinjonov začeli ukvarjati pred 30 leti. Sprva hobi je kmalu postal resen posel, v katerega je danes vključena druga generacija. So največji proizvajalci šampinjonov v Sloveniji; v šestih, računalniško vodenih halah, prilagojenih za gojenje, jih letno pridelajo okrog 420 ton. V podjetju z 20 zaposlenimi so se letos lotili novih izzivov – od marca gojijo še bolj zahtevne ostrigarje, ponudbi pa so dodali tudi sušene šampinjone. Ker jim zmanjkuje prostorov za širitev, je njihov naslednji cilj preselitev celotne proizvodnje v industrijsko cono. V oddaji pa tudi o poslovnih priložnostih na področju pridelave ekoloških jajc in proizvodnje nadomestka mesa.
Neveljaven email naslov
