Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andraž Gavez ima pri komaj 32 letih za sabo uspešno in pestro podjetniško kariero; do danes se je podpisal že pod kar nekaj podjetniških zgodb, je tudi poslovni mentor številnim posameznikom in različnim podjetjem. Da želi imeti svoje podjetje, je vedel že pri osemnajstih, prva večja prelomnica pa se je zgodila pred desetimi leti, ko je že med študijem ustanovil spletno trgovino za čokoladne navdušence Mojačokolada.si. Mlada, 20-članska ekipa zaposlenih zadnja leta prepoznavnost krepi z blagovno znamko BAM – Become A Master, ki je danes vodilna na področju peke in slaščic v Sloveniji, in spletno slaščičarsko akademijo, ki jo imajo trenutno v 5-ih jezikih. V spletni trgovini in fizičnih trgovinah po Sloveniji ponujajo okrog 150 različnih izdelkov, nekatere razvijajo tudi sami. Pred leti so denimo presenetili z reliefno čokolado v obliki Slovenije, že desetletje so tudi organizatorji Čokoljane – čokoladnega sejma v prestolnici.
Podjetje Centernorma iz Mislinje ima skoraj 35-letno tradicijo; leta 1989 ga je s prvotnim imenom Predelava lesa ustanovil Jože Kovač, po očetovi upokojitvi pa njegovo delo uspešno nadaljuje druga generacija. Osnovna dejavnost podjetja je danes proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Prav zaposleni, trenutno jih je 32, so na prvem mestu, poudarjajo v letošnji gazeli podravsko-pomurske regije; trudijo se, da delajo le v eni izmeni, njihove plače pa za 40 odstotkov presegajo povprečno plačo v dejavnosti. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam; ostanke lesa predelajo v pelete, ki jih uporabljajo za ogrevanje proizvodnje in sušilnic, ogljični odtis pa zmanjšujejo tudi z lastno sončno elektrarno.
Janez Vidmar je izkušnje v ribogojstvu nabiral v mariborskem akvariju, na Zavodu za ribištvo in Biotehniški fakulteti, leta 2002 pa se je odločil za samostojno podjetniško pot. Njegovo podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji. Obvladujejo celoten vzrejni cikel, od vzgoje plemenske jate, iker, mladic do odraslih postrvi, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pripravo butičnih izdelkov, kot so dimljeni fileji, ribji namazi in kaviar. Z navezavo stikov z enim večjih podjetij na svetu, specializiranim za proizvodnjo in prodajo iker postrvi, so se jim odprla vrata tudi v tujino; njihove ikre tako med drugim potujejo na Dansko, Malto, v Nemčijo, Grčijo, Turčijo in Armenijo.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa, ki sta ga pred skoraj 30 leti s prvotnim imenom Niko ustanovila brata Avgust in Niko Šraml, uspešno vodi že druga generacija inženirjev. Začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje so pred leti razširili na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu. Več kot 100-člansko ekipo zaposlenih vodi strast do tehnološkega razvoja in stalnega iskanja inovativnih rešitev, odlikuje pa jih tudi prilagodljivost; zaradi lastnega razvojnega oddelka in proizvodnje lahko naročniku ponudijo rešitve po njegovi želji. Med njihovimi inovativnimi projekti je med drugim iskanje načina za predelavo insektov za prehranske dodatke, pri katerem sodelujejo z Univerzo v Cambridgeu.
Gregor Novak je že kot študent elektrotehnike verjel v zeleno prihodnost na področju energije. Izkušnje je nabiral v državnih energetskih podjetjih, leta 2007 pa je sprejel izziv in soustanovil Skupino Sonce, ki se ukvarja s postavitvijo sončnih elektrarn in drugih trajnostnih produktov, kot so toplotne črpalke in električne polnilnice. Doslej so izvedli več kot 4.000 projektov, pomembna prelomnica je bila tudi ustanovitev prve slovenske stoodstotno samooskrbne vasi Zavrate pri Radečah. V skupini je danes 26 podjetij – 20 v Sloveniji, tri v Estoniji, dve na Hrvaškem in eno na Malti. Pred petimi leti je z mednarodno ekipo, v kateri je že več kot 100 redno zaposlenih in še 150 pogodbenih sodelavcev, pretresel tradicionalne vzorce poslovanja v energetiki. Vzpostavil je SunContract, prvo energetsko tržnico na svetu, ki deluje s tehnologijo verižnih blokov in omogoča prodajo in nakup električne energije brez posrednikov.
Sevniški Stilles, družba z 78-letno tradicijo proizvodnje pohištva, je danes svetovno priznano podjetje z 275 redno zaposlenimi in več kot 31 milijoni prihodkov v lanskem letu. Po zamenjavi lastnikov in lastniškem vstopu uprave so v zadnjih desetih letih postali pomemben igralec pri opremljanju najbolj prestižnih svetovnih hotelskih verig; so eno redkih podjetij, ki naročnikom ponuja celovito storitev opremljanja hotelov, od priprave potrebne dokumentacije do zaključnih gradbenih del. Poslujejo v več kot 30 državah sveta; na tujih trgih danes ustvarijo kar 94 odstotkov prihodkov. Razvoj usmerjajo v nove materiale, ki ne vsebujejo okolju neprijaznih komponent, v recikliranje starih materialov in njihovo ponovno uporabo ter v tehnološke rešitve, ki ponujajo trajnejše pohištvo in visoko estetiko. Trenutno končujejo do zdaj največjo, 8-milijonsko naložbo; zgradili so novo halo, postavili nove linije za proizvodnjo križno in modularno lepljenih plošč, ki jih bodo proizvajali po načelu krožnega gospodarstva, ter sončno elektrarno, da bi postali čim bolj energetsko neodvisni.
Nejc Slovnik in Zoran Bosančić sta prijatelja iz srednješolskih let. Predstavljata eno izmed redkih izvajalsko-strateških marketinških agencij, kjer sta takoj po končanem študiju, ne da bi se prej izpopolnjevala kje drugje, začela svoj posel in ustanovila Point Out. Letos njuno podjetje, ki se ukvarja z digitalnim marketingom, praznuje deseto obletnico delovanja. Njuna inovacija ali bolje poslanstvo, kot pravita soustanovitelja, je ne le izvedba same storitve za naročnika, ampak njegova celostna obravnava, kar lahko ugodno vpliva na povečanje celotnega prihodka posameznega podjetja in tako pospešuje njegovo rast. Za svoje delo je mlada 14-članska ekipa zagnanih strokovnjakov prejela že vrsto nagrad in priznanj, saj je njihovo delo pripomoglo tudi k uspehu nekaterih gazel in slovenskih izvoznikov.
Ekološka sadjarja Nataša in Janez Trstenjak iz Stročje vasi pri Ljutomeru že več kot četrt stoletja vodita eno večjih predelovalnic sadja v Sloveniji ter podjetje za prodajo in distribucijo sokov. V podjetju so danes trije zaposleni, še dva na kmetiji, občasno jim pomagajo sezonski delavci. Obdelujejo 15 hektarov ekoloških nasadov, največ imajo jablan. Na leto predelajo okrog 500 ton sadja, z jabolki in sokovi pa oskrbujejo več kot 120 hotelov, lokalov, šol in vrtcev po vsej Sloveniji. Izdelke ponujajo tudi v prodajalni na kmetiji, kjer so lani postavili še samopostrežne avtomate in postajališče za avtodome. Vremenskim ujmam kljubujejo z neprestanimi vlaganji; za naložbe so doslej namenili več kot 4 milijone evrov – zamenjali so vse stare neodporne sorte, uredili namakalni sistem ter zaščito proti toči in slani.
Magistrico mednarodnega prava Urško Intihar je čebelarjenje pred devetimi leti tako prevzelo, da je pustila varno službo in 40-urni tedenski delavnik zamenjala za v sezoni tudi do 100-urni delavnik. Začela je z enim podarjenim panjem, danes čebelari z več kot 450 čebeljimi družinami; približno polovico jih ima za pridobivanje medu, druge pa za prodajo, tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Italijo. Pravi, da so čebele njena strast, čebelarjenje pa konjiček, od katerega lahko živi. Ne le da je ena redkih žensk v tem še vedno pretežno moškem poklicu, že drugo leto je tudi na čelu Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev.
Tomažu Bizjaku in doktorju Matiji Gatalu je uspelo doktorski raziskovalni projekt spremeniti v enega najbolj obetavnih izdelkov na trgu. V začetku leta 2021 sta ustanovila ReCatalyst, odcepljeno podjetje ljubljanskega Kemijskega inštituta, ki razvija, proizvaja in prodaja katalizatorje naslednje generacije za vodikove gorivne celice. Njihova proizvodnja temelji na patentiranem postopku, s katerim potrebo po dragi in redki platini v katalizatorju zmanjšajo za 40 odstotkov, hkrati pa ne zmanjšajo zmogljivosti gorivne celice. Ekipa ReCatalyst, ki danes šteje 10 članov, je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim tudi naziv slovenski startup leta 2023. Nedavno so od priznanih mednarodnih in domačih vlagateljev pridobili 1,7 milijona evrov, ki jih bodo uporabili za pospešitev razvoja tehnologije, ki bo igrala pomembno vlogo pri razogljičenju energetike in transporta.
Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo. V podjetju, ki ga je leta 2005 ustanovil Matej Natlačen, leta 2018 pa se mu je kot solastnik pridružil še Samo Jenič, letos prvič načrtujejo več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Temelje za nadaljnjo rast in razvoj podjetja z 38 zaposlenimi so postavili z novo poslovno stavbo, v katero so konec maja preselili skladišče in razrez. S pet milijonsko investicijo, največjo v zgodovini podjetja, so blizu cilju – do leta 2025 postati popolnoma avtomatizirano podjetje. Ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, lovilniki za odpadne vode, reciklažo uporabljenih materialov, razvili so tudi lasten sistem za ločevanje odpadkov.
Škoda v gospodarstvu zaradi poplav bo ogromna, točnih ocen še ni. Kako naprej, kaj prizadeta podjetja zdaj najbolj potrebujejo, kdo vse jim lahko pomaga, kako podjetniki ostajajo pozitivni in ohranjajo voljo do ustvarjanja? »Obupali zagotovo nismo«, pravijo. O vsem tem z gosti v prvi oddaji nove sezone Podjetno naprej. Govorili pa bomo še o drugačni podjetniški pomoči – mentoriranju.
Neveljaven email naslov
