Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtizem nekaterim z izjemnimi sposobnostmi na določenem področju pripisuje genialnost, drugim priznava, da nikoli ne bodo zmožni samostojnega življenja. Kako pa je v resnici živeti z avtizmom? Kaj da in kaj vzame? Kaj osebe z različnimi avtističnimi motnjami, od otroškega in atipičnega avtizma do Aspergerjevega sindroma, potrebujejo, kako se počutijo? Kakšne so njihove izjemne sposobnosti, kateri so njihovi primanjkljaji? Kakšne skrbi in veselje delijo s svojimi starši, okolico? Viktor, Tamara, Bor, Alek in Tadej živijo med nami, v svetu, ki ni črno-bel, ki je naš in njihov. Scenarij: Milica Prešeren Režija: Marko Naberšnik
V Posebnih zgodbah tokrat spremljamo tri zgodbe: Neži je življenje prineslo veliko izzivov in preizkušenj, a tudi prijateljic; spoznamo voznika tovornjaka Eka in njegovega zvestega sopotnika psa Luksa ter upokojenko Marijo, katere dan ne mine brez družbe knjig. To so zgodbe, ki nas nagovorijo in spodbudijo, da se ozremo okoli sebe in se tudi sami vprašamo: koga mi razumemo, tolažimo, bodrimo in kdo nas? Komu zaupamo, s kom delimo težke in lepe trenutke? Kdo je naš najboljši prijatelj? Knjiga, pes, človek? Smo lahko sami sebi najboljši prijatelj? Zakaj ga sploh potrebujemo? Kako pa na prijateljske vezi gleda strokovnjak? O pomenu, trdnosti in roku trajanja prijateljstva, o mejah in tem, kaj z izbiro prijatelja povemo o sebi, razmišlja psiholog dr. Aleksander Zadel, ki pojasni, kdo in zakaj je zares lahko človekov najboljši prijatelj. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Božo Grlj, direktor fotografije in snemalec Artur Rutar, montaža: Maja Gaspari.
Živeti čim dlje in čim bolje je želja, ki jo nekaterim pomagajo uresničiti popolni neznanci. Za strokovno besedo transplantacija se skrivajo resnične, na eni strani boleče, na drugi bolj vesele zgodbe. Pripovedujejo jih prejemniki darovanih organov, mlada ženska, ki na darovalca še čaka, in družina fanta, ki se je ob njegovi nenadni smrti soočila z vprašanjem o darovanju njegovih organov. O pomislekih, dvomih, žalosti in sreči, o strahu, negotovosti in tiktakanju ure, upanju in življenju, ki gre kljub vsemu naprej, o novem, drugačnem življenju, pripovedujejo Franc, Albin, Andreja, njihovi bližnji in Žigova družina. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Jaka Krivec. Film Darovanje organov je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, a bi jih morali, zgodbam in ljudem, ki ne govorijo le o sebi, temveč tudi o naši družbi in času, s svojega zornega kota pa nam ga pomagajo razumeti tudi strokovnjaki. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.
Kdaj in zakaj je Žiga prvič pomislil na samomor? Kaj ga je gnalo, da si je poskusil vzeti življenje in zakaj si to še vedno želi? Kako razumeti samomor bližnjega, ki si ga imel rad? Kako Anja živi s to izkušnjo in kaj vse je pretrpela? V Sloveniji je v zadnjih letih povprečno letno število samomorov okoli 400. So resničnost, ki ne bo izginila, če jih odmislimo ali o njih ne govorimo. Odkritim, bolečim in iskrenim izpovedim in razmišljanju o samomoru, stigmi, vzrokih in posledicah se poleg tistih, katerih življenje je zaznamoval samomor, in njihovih bližnjih pridružujta tudi strokovnjaka, psihologinja dr. Saška Roškar in psihiater dr. Borut Škodlar. Scenarij je napisala Milica Prešeren, režirala je Alma Lapajne. Film Samomor je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, a bi jih morali, zgodbam in ljudem, ki ne govorijo le o sebi, temveč so tudi ogledalo našega časa in družbe, držati pa ji ga pomagajo strokovnjaki. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.
Nehotno, nenadno, ponavljajoče se mežikanje, smrkanje, obrazne grimase in trzanje glave je le nekaj tikov, ki so v otroštvu in mladostništvu precej pogosti in večinoma prehodni. Če ima nekdo več gibalnih tikov in vsaj enega glasovnega najmanj eno leto, govorimo o Tourettovem sindromu. Čeprav tiki ne vplivajo na intelektualne zmožnosti posameznika, ga lahko ovirajo in stigmatizirajo, posebej ko gre za hujše, bolj moteče tike, denimo cviljenje, preklinjanje, samopoškodovalno vedenje. Spoznajte Tina, Izo in Roka, katerih osebnosti in življenje ne krojijo le tiki, temveč tudi njihovi talenti, želje, družine, prijatelji. O vzrokih, posledicah in zdravljenju tikov pa več tudi strokovnjakinji. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Božo Grlj. Film TIKI je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas posameznikom z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Posebne zgodbe so tudi zgodbe tistih, katerih življenje zaznamujejo različni izzivi, spoznanja in na prvi pogled obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. Osebne zgodbe dopolnjujejo znanstvena dognanja, besede strokovnjakov. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.
Kakšen je vpliv, moč umetnosti, kaj vse zmoremo ob njej in zaradi nje? Umetnost nam ni le v veselje in užitek, temveč nas plemeniti in bogati, lahko nas tudi umiri ali poživi, motivira, pomaga k boljši samopodobi, pomaga izboljšati naše psihično in fizično počutje, krepiti telo, dušo, um. Kaj se dogaja v naših možganih, ko gledamo sliko? Na kaj vplivata gib in ples? Kakšno moč imata glasba in petje? Posebne zgodbe zaposlene ženske, ki se je spoprijela z izgorelostjo in v hitrem življenjskem tempu našla zatočišče med slikami, najstnika, ki mu je pri premagovanju telesne zakrčenosti pomagal ples, ter učiteljice petja z diplomo iz medicine v žepu, ki je svoj notranji mir, osebno in poklicno zadovoljstvo našla v svetu glasbe in petja. (Po)moč umetnosti strokovno pojasnjujejo nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, psihologinja dr. Katarina Habe in soc. in spec. pedagoginja dr. Bojana Caf, specialistka pomoči z umetnostjo. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško, direktor fotografije in snemalec: Aleš Živec, montaža: Martina Bastarda.
Disleksija je za vedno, ne izgine in ne pomeni samo težav pri branju, pisanju ali matematiki, temveč se med drugim kaže tudi pri koordinaciji, ravnotežju, zbranosti. O posmehovanju, podcenjevanju, premagovanju težav in uspehih pripovedujejo junaki še enih Posebnih zgodb. Klari so disleksijo odkrili šele v srednji šoli, do takrat je težave premagovala z veliko truda in dodatnega učenja sama. Danes ima pred seboj jasen cilj, o katerem ne dvomi, da ga bo dosegla. Vid in Uroš sta brata, oba z diagnozo disleksija. Starejši petošolec je zaradi težav z branjem ponavljal tretji razred, ob strokovni pomoči težave zdaj obvladuje. Mlajši Uroš ima težjo obliko disleksije in hodi na korektivne treninge. Gojc se je za študij slovenščine, knjižničarstva in pozneje tudi za igralski poklic odločil iz kljubovanja disleksiji oziroma kompleksom, ki jih je v otroštvu imel zaradi nerazumevajoče učiteljice. Več o disleksiji in življenju s to dedno, nevrološko pogojeno motnjo bosta povedala tudi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin in dr. Marko Kalan, profesor defektologije. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško
Sedmošolec Jon in tridesetletni Matic živita vsak svoje življenje v različnih krajih in okolju, a ju, kljub razlikam, druži ADHD, motnja pozornosti s hiperaktivnostjo. Ta diagnoza je vzrok nekaterih vedenjskih posebnosti in drugih težav, pri katerih pa ne gre za nevzgojene otroke, čeprav osebam z ADHD to pogosto očitajo. Jon in Matic nam skupaj z bližnjimi in strokovnjaki pomagata spoznati in razumeti to motnjo, ki ne vpliva le na vedenje, temveč tudi na učenje, odnose, življenje posameznika in njegovega širšega okolja. Scenarij je napisala Milica Prešeren, režiral je Primož Meško. Film ADHD je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas posameznikom z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Posebne zgodbe so tudi zgodbe tistih, katerih življenje zaznamujejo različni izzivi, spoznanja in na prvi pogled obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. Osebne zgodbe dopolnjujejo znanstvena dognanja, besede strokovnjakov. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.
Nespametna poteza, nesreča, bolezen ali trenutek nepremišljenosti lahko človeku življenje za vedno spremeni in ga priklene na voziček. Koliko ga zares priklene – fizično in psihično? Kako se različni posamezniki soočajo z omejitvami? Kaj doživljajo in preživljajo, kaj je njihov motiv, kaj izziv, kaj nepremagljiva ovira? Kako živijo naprej, kdo jim je v oporo, kaj in koliko zmorejo sami, kaj bo jutri? Posebne zgodbe tokrat pišejo junaki z vozička, Nino, Simon, Manca in Gašper, njihovi bližnji, okolica in strokovnjaki. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Marko Naberšnik
Z novimi Posebnimi zgodbami vstopamo v svet posvojenih in posvojiteljev, ki odstirajo dolgo in težko, a za mnoge tudi lepo pot, ki jih je povezala. Bližnjic do sreče v takih zgodbah ni. Od odločitve o posvojitvi otroka pa do trenutka, ko ga posvojitelj prvič vzame v objem, navadno mine tudi več let. Dolgo pričakovani novi družinski član po navadi ni nepopisan list, temveč je čustveno ranjen otrok s težavami, ki se jih morajo posvojitelji naučiti premagati. Nekateri posvojenci odraščajo v ljubečem okolju, drugi se svojega odraščanja v posvojiteljski družini spominjajo z grenkobo. Zgodbe Mojce, Alekseja, Tiaga, Žige, Žani Luise in Dilsi so vsaka zase posebna, skupaj pa ponujajo razmislek o posameznikovi identiteti, koreninah, zamerah in odpuščanju, strahu pred zapustitvijo, težavah in rešitvah, družini in starševski ljubezni. Ozadja zgodb pomagajo razumeti tudi strokovnjaki, med drugimi specialistka kliničnopsihološkega svetovanja Nataša Banko, strokovnjakinja za priprave parov na posvojitev, in psihologinja Brigita Žugman, strok. delavka za posvojitve iz Centra za socialno delo Ljubljana, enote Šiška. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Marko Naberšnik
Paulina, Anja, Jurij in Sergej. Zaznamovali so jih različni dogodki, zaradi katerih so odrasli hitreje kot večina njihovih vrstnikov. Jurij je pri štirinajstih letih odšel od doma v Španijo, svojim košarkarskim sanjam naproti, pozneje mu je pri trinajstih letih sledil brat Sergej. Paulina je bila uporniška najstnica, ki je zanosila pri šestnajstih letih, Anji pa je pri isti starosti življenje na glavo obrnila diagnoza rak. O strahovih, boju, uporništvu, odločitvah, odraščanju, ciljih, življenju pripovedujejo tako sami kot njihovi bližnji, o zgodnjem odraščanju pa razmišljata tudi psihologinja in psihiatrinja. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Marko Naberšnik
Neveljaven email naslov
