Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marsikdo nam je lahko kljub svoji invalidnosti velik zgled. Mitja Osolnik, ki je slep že od rojstva, obožuje glasbo. Tudi gluha Valerija Škof je zaljubljena v glasbo, njeno poslanstvo pa je kretanje besedil pesmi, saj želi glasbo in besedila približati gluhi populaciji. David Razboršek, ki je bil nekoč direktor uspešnega slovenskega marketinškega podjetja, je po hudi nesreči na invalidskem vozičku. Tri pozitivne življenjske zgodbe si lahko ogledate v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Skoraj 80.000 ljudi v Sloveniji uporablja slušni aparat. Po besedah naših sogovornikov so cenovni standardi slušnih aparatov enaki že od davnega leta 2004. Od takrat se je spremenilo marsikaj – od tehnologije do visokih življenjskih stroškov. Kakšne aparate uporabljajo naši sogovorniki, kakšni so moderni standardi slušnih aparatov in kaj pravijo pri zdravstveni zavarovalnici, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Slikar samorastnik Franc Petrič iz Pšenične Police je vse življenje posvetil ustvarjanju. V otroštvu je zaradi meningitisa izgubil sluh. Že zgodaj je pokazal likovno nadarjenost, zato so ga starši po štiri letih šolanja v državni gluhonemnici v Ljubljani, ki jo je vseskozi izdeloval z odličnim uspehom, poslali v uk k slikarju na Primskovem pri Kranju. Največ je ustvarjal v olju na platnu, njegova dela pa krasijo številne domove po Sloveniji in na tujem. Zelo znan je po nabožnih motivih; naslikal je tudi več kot trideset cerkvenih zastav – bander. Spoznajte umetniški svet Franca Petriča v oddaji Prisluhnimo tišini.
Končno smo dobili nov pravilnik o poklicnih boleznih. Veljati začne 1. maja, torej štiri dni po Mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu. Novi pravilnik med drugim priznava tudi gluhoto in naglušnost kot poklicno bolezen. Pravilnik iz leta 2003 je bil namreč napisan tako, da poklicnih bolezni ni bilo mogoče odkriti, saj je predvideval, da bo delodajalec svojega zaposlenega, če bo posumil, da ima ta poklicno bolezen, poslal na pregled k specialistu medicine dela, kar je seveda konflikt interesov. Kako bo po novem, si oglejte v oddaji Prisluhnimo tišini.
Leto 2019 je bilo za mnogo invalidov prelomno, saj je takrat zaživela osebna asistenca, zaradi katere lahko samostojno živijo. Uporabnikov osebne asistence je iz leta v leto več, zdaj jih je že 4000. Predvidena sredstva so v teh štirih letih poskočila za kar 15-krat, na 200 milijonov evrov. Večina izvajalcev osebne asistence ni zadovoljnih z novelo zakona, zato zdaj potekajo pogajanja med resornim ministrstvom in izvajalci osebne asistence. Sogovorniki so v oddaji Prisluhnimo tišini delili tako dobre kot slabe izkušnje z osebno asistenco. Več izveste 15. 4. ob predvidoma 15.15 na prvem programu TV Slovenija.
Samo en prostor imamo in delimo si ga vsi. Načrtovan prostor, prilagojen ranljivim skupinam, je primeren za nas vse. Skoraj 45 odstotkov ljudi pri nas se uvršča med ranljive skupine udeležencev v prometu. Odstotek se bo zaradi staranja prebivalstva z leti še povečeval, ne nazadnje pa bomo kakovostno načrtovanje prostora potrebovali prav vsi. Svoje izkušnje z dostopnostjo cestišč in druge infrastrukture so nam predstavile tako senzorno kot gibalno ovirane osebe. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, 8. 4. ob predvidoma 15.15 na prvem programu TV Slovenija.
Včasih je lažje pokazati kot izgovoriti. V obdobju, ko otrok še ne govori, nam svoje želje sporoča z znaki. Kazalec usmeri k igrači in nam s tem pove, da jo želi. Znakovno podprta komunikacija, v tujini že dolgo poznana pod imenom baby signs, dokazuje, da malčki in dojenčki kretnje usvojijo hitreje kot besede. Tako se lahko z njimi sporazumevamo že vse od četrtega meseca, ko so otroci pripravljeni na učenje prvih znakov. Kretnje med drugim tudi zbližujejo, saj starši ob učenju in znakovnem sporazumevanju izboljšujejo komunikacijo s svojimi otroki.
V Indiji so ženske v veliko slabšem položaju kot moški, sploh gluhe ženske in dekleta. Veliko gluhih žensk v tej eksotični deželi prekine šolanje že v sedmem ali osmem razredu osnovne šole. Tudi duševno zdravje gluhe skupnosti je tabu, gluhi se ne izobražujejo v znakovnem jeziku, prav tako jim država ne sofinancira tehničnih pripomočkov. O življenju gluhih v Indiji več v oddaji Prisluhnimo tišini na prvem sporedu TV Slovenija.
Zmaga slovenskega filma »62.a – Od prepovedi do ustave« v državi, kjer je doma filmska industrija Bollywood, ki na leto ustvari več filmov kot Hollywood in evropska filmska industrija skupaj, je vredna ponosa. V Čenaju v Indiji je namreč na festivalu India Deaf Expo zmagala gluha in naglušna skupnost Slovenije s filmom, ki govori skorajda o »jezikovnem genocidu« in razkriva pot znakovnega jezika v izobraževanju.
Pogovarjali smo se z gluhimi delavci, njihovimi slišečimi sodelavci in nadrejenimi. Vsi so z delom gluhih zaposlenih zelo zadovoljni, saj so kljub svoji invalidnosti odlični in spretni delavci.
Kaj imajo skupnega nekdanji predsednik države Borut Pahor, radijski voditelj Sašo Hribar in glasbenik Blaž Gracar? Odgovor je tinitus. Ne veste, kaj je to? Bučni koncerti, preglasno poslušanje glasbe, delo v hrupnem okolju, strel pištole, pok petarde ali eksplozije – vse to so vzroki, ki nas lahko pripeljejo do tinitusa, nadležnega piskanja ali šumenja v glavi. Tretjega marca zaznamujemo mednarodni dan sluha. Letošnja tema je nega ušes in sluha, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa je nosilka projekta Skrb zase ob tinitusu in bo skupaj z inštitutom Neocortex izvajala dolgo pričakovane vedenjsko-kognitivne terapije. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
25. februarja obeležujemo mednarodni dan polževega vsadka, s pomočjo katerega gluhi lahko slišijo. Prva operacija polževega vsadka se je v Sloveniji zgodila pred 26 leti. Do danes je bilo operiranih več kot 500 oseb z izgubo sluha.
Neveljaven email naslov
