Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred 29 leti je bila s sprejetjem temeljne ustavne listine razglašena samostojna republika Slovenija in uresničene zgodovinske sanje slovenskega naroda po svoji državi. Na predvečer dneva državnosti bo na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 21 in 10 minut potekala državna proslava, ki jo bomo prenašali na prvem programu Televizije Slovenija. Slavnostni govornik ob praznovanju 29-letnice države bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Kulturni del programa je oblikoval scenarist Igor Pirkovič in bo v znamenju ljudskih in domoljubnih pesmi, ki jih bosta interpretirala igralca Nina Ivanič in Bine Matoh. Nastopili bodo tudi številni glasbeniki, med njimi vokalistka Ema Lesjak in harmonikarka Tjaša Lesjak, vokalni solist Jože Vidic, pevka Ana Soklič, čelistka Ema Krečič in pianist Anže Vrabec, pevec Oto Pestner, kvartet bratov Smrtnik, pevka Darja Gajšek in Kvartet Pušeljc, Jure Počkaj, Mojca Bitenc Križaj, Vokalna skupina Bassless, Ansambel Gašperji. Zaigral bo tudi Policijski orkester.
Prenosu državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada bo sledila oddaja v živo Prešerno po Prešernu iz preddverja Gallusove dvorane, kjer se bosta voditeljici Nataša Mihelič in Melita Kontrec pogovarjali s poznavalci kulturnega dogajanja, med drugimi z režiserjem letošnje slovesnosti Vitom Tauferjem, režiserko Nedo Rusjan Bric in predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem. Novinarka Polona Balantič pripravlja feljton o zgodovini Prešernovih nagrad in izzivih pripravljanja državnih proslav.
Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.
Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.
Dan samostojnosti in enotnosti obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.
Dan samostojnosti in enotnosti obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.
V prenosu Slavnostne akademije ob stoti obletnici Univerze v Ljubljani bomo slišali premierno izvedbo suite za simfonični orkester, tolkalni ansambel in jazz big band skladatelja Leona Firšta Septem artes liberales, ki ga bodo izvedli trije orkestri Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. Solistka bo sopranistka Mojca Bitenc, pianist Bojan Gorišek. Vezno besedilo pesnika Srečka Kosovela bosta izvedli Jožica Avbelj in Tamara Avguštin, plesalka bo Leja Jurišić. V okviru slavnostne akademije bo predsednik države Borut Pahor Univerzi v Ljubljani podelil tudi najvišje državno odlikovanje.
Ob dnevu reformacije, ki je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan, obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije, ki se je začela v Nemčiji, smo namreč Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh − Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar.
V počastitev stoletnice Slovenskega narodnega gledališča Maribor so umetniške moči združile vse enote, zbrane pod streho največjega gledališča v Sloveniji in pripravile spektakularni umetniški dogodek, na katerem bodo v režiji Edwarda Cluga nastopili dramski igralci, baletni in operni solisti, oba zbora ter simfonični orkester. Slavnostna akademija poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja. Pričela se bo s kratkimi nagovori najvišjih predstavnikov države, mestne občine in gledališča. Nato pa bodo na edinstvenem rojstnodnevnem dogodku z nastopi umetnikov preteklost povezali s sedanjostjo in se zazrli v prihodnost.
Neveljaven email naslov
