Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Iz novih sanj se rodi nov svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi«, to je slogan letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini. Organizatorji, občina Ajdovščina in tamkajšnje domoljubne in veteranske organizacije, so scenarij in režijo zaupali domačinu Petru Avbarju, ki je vsebinsko zasnovo za prireditev črpal iz pesmi Calvi zasedbe Siddharta. Na prizorišču, ajdovskem grajskem obzidju, se bodo prepletali glasba, ples in beseda, oživele bodo osebne zgodbe, spomini na povojno obdobje, na meje, ki vselej zarežejo v usode ljudi. Program bo oblikovalo 150 prostovoljcev, na odru bomo spremljali pevce zbora Srečko Kosovel, Policijski orkester, glasbeno zasedbo Balkan Boys s tolkalisti, Vokalno skupino Galina, ADC Plesni center, KUD Javorov hudič in učenke ter učence Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine. Med povabljenimi na prireditev sta tudi predsednika države in vlade, Borut Pahor in Marjan Šarec. Proslavo si lahko ogledate tudi v neposrednem prenosu na televiziji Slovenija, zanj bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria.
Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali Priključitev Prekmurja matičnemu narodu je slovenski praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta 1919, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.
V fokus tokratne osrednje državne proslave ob dnevu državnosti postavljamo vprašanje statusa in pomena znanosti oziroma vednosti nasploh v sodobni slovenski družbi. Slovensko državnost želimo tokrat premisliti ob umestitvi v kontekst aktualnih izzivov evropske družbe in hkrati poskusiti odgovoriti na vprašanje, kakšno družbenotvorno in narodotvorno vlogo je odigrala znanost v konstituciji naše državnosti. Evropska skupnost se v aktualnem trenutku sooča s kompleksnimi in težavnimi izzivi, med katerimi je morda še največji ta, da, namesto resnega soočenja in temeljite refleksije, v ospredje vse bolj stopajo poskusi popreproščenja in redukcije kompleksnih družbenih problemov na vprašanje t. i. »obrambe evropske civilizacije«. Evropa je, kot civilizacijski in politični projekt, dedič razsvetljenstva in humanizma, njeno postopno izgrajevanje in nadgrajevanje je mogoče razumeti kot »odisejado duha« in/ali rezultat žlahtne strasti uma. Slovenija se lahko, navkljub nekoliko poznejšemu razcvetu znanstvene misli, s svojo kulturo in znanostjo povsem samozavestno vpisuje v dediščino evropskega humanizma in razsvetljenstva. In čeprav se za vznik slovenske narodnosti, in posledično državnosti, običajno izpostavlja zlasti pomen jezika in umetnosti, želimo tokrat poudariti, da je pomen znanosti najmanj enakovreden in v enaki meri konstitutiven. Znanost je, poleg umetnosti, tista kreativna dejavnost duha, ki omogoča nastanek narodnega samozavedanja, in tudi slovenska znanstvena misel je pomembno prispevala k vzniku in izoblikovanju narodove identitete. Proslava se bo zato v nekaterih delih posvetila genealogiji slovenskega znanstvenega duha in se v letu, ko obeležujemo obletnico ustanovitve ljubljanske univerze kot enega prvih znanstveno-raziskovalnih centrov na slovenskih tleh, poklonila tudi predhodnikom in začetnikom slovenske znanosti. Poseben poudarek bo namenjen tudi nekaterim sodobnim slovenskim znanstvenicam in znanstvenikom, ki bodo v video prispevkih predstavili svoje razumevanje vloge znanosti/vednosti v sodobni družbi. Osrednji del proslave predstavlja razmislek o sodobni vlogi znanosti, predvsem pa o njenem »prihodnostnem« potencialu.
Zaradi neprestanega, skoraj trideset let dolgega izkoriščanja zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za dnevna politična in svetovno nazorska prerekanja, se vse bolj izgublja temelj in bistvo državnega praznika, ki ga povsem jasno določa in pojasnjuje ime: “dan upora proti okupatorju”. Bistvo praznika je spoštovanje upora, kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila narodova samobitnost na meji izničenja. Upor je spoštovanje lastne samobitnosti in človeškega dostojanstva. Upor je zavest in spoštovanje narodove samobitnosti pred lastnim svetovnim nazorom, mimo političnega prepričanja in daleč od materialnih koristi. Upor je etično dejanja pokončnih ljudi! In tu in pri tem ideološke in dnevno politične interpretacije zgodovine izgubijo vse argumente in vso težo. Najprej pa je upor tako intimno dejanje, da ga lahko najbolj pretanjeno izrazi pesem. Zato, ker so bile v viharju bitk, spopadu množic, največje žrtve povsem intimne, ker sta se v istem hipu srečevala neizmerna ljubezen in smrt, obup in vera v prihodnost. Upor je zavest, da je narodova samobitnost celo pred lastnim življenjem. In zato ne pozabimo, da je praznik upora proti okupatorju izraz spoštovanja države in naroda do vseh, ki so v tem uporu žrtvovali svoja življenja in da je upor nujen temelj in zagotovilo narodove samobitnosti, tako kot kultura, tako kot gospodarstvo, če ne želimo spet postati plen. Režiser in scenarist Tomaž Letnar.
Zaradi neprestanega, skoraj trideset let dolgega izkoriščanja zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za dnevna politična in svetovno nazorska prerekanja, se vse bolj izgublja temelj in bistvo državnega praznika, ki ga povsem jasno določa in pojasnjuje ime: “dan upora proti okupatorju”. Bistvo praznika je spoštovanje upora, kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila narodova samobitnost na meji izničenja. Upor je spoštovanje lastne samobitnosti in človeškega dostojanstva. Upor je zavest in spoštovanje narodove samobitnosti pred lastnim svetovnim nazorom, mimo političnega prepričanja in daleč od materialnih koristi. Upor je etično dejanja pokončnih ljudi! In tu in pri tem ideološke in dnevno politične interpretacije zgodovine izgubijo vse argumente in vso težo. Najprej pa je upor tako intimno dejanje, da ga lahko najbolj pretanjeno izrazi pesem. Zato, ker so bile v viharju bitk, spopadu množic, največje žrtve povsem intimne, ker sta se v istem hipu srečevala neizmerna ljubezen in smrt, obup in vera v prihodnost. Upor je zavest, da je narodova samobitnost celo pred lastnim življenjem. In zato ne pozabimo, da je praznik upora proti okupatorju izraz spoštovanja države in naroda do vseh, ki so v tem uporu žrtvovali svoja življenja in da je upor nujen temelj in zagotovilo narodove samobitnosti, tako kot kultura, tako kot gospodarstvo, če ne želimo spet postati plen. Režiser in scenarist Tomaž Letnar.
Po proslavi vas vabimo še k ogledu oddaje Prešerno po Prešernu, kjer bomo v živo spremljali dogajanje po proslavi v preddverju Cankarjevega doma, naši gostje pa bodo dobitnica Prešernove nagrade, scenografka in kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov ter prejemniki nagrade Prešernovega sklada: Jure Jakob, Martina Batič, Tomaž Svete, Maruša Majer, Dušan Kastelic, Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva. Režiser: Božo Grlj Novinarki: Melita Kontrec in Nataša Mihelič
Prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Božo Grlj Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta tokrat zasnovala režiser Martin Srebotnjak in scenarist Metod Pevec. Proslava bo temeljila na filmski pripovedi, Zdravljico bo interpretiral dramski igralec Vlado Novak, slavnostni govornik bo poleg glavnih nagrajencev predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.
Neveljaven email naslov
