Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji se bomo posvetili zgodovini osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini s poudarkom na treh pokrajinah: goriški, videmski in pordenonski. Po poteh odporništva se bomo odpravili z zgodovinarjem dr. Bojanom Godešo, ki v okviru projekt BeWoP s podporo GO 2025 in vodilnim partnerjem Fundacijo Poti miru v Posočju, s strokovno ekskurzijo Od Palmanove do Ljubljane dokazuje, da gre za teritorialni unikum.
Predstavili bomo retrospektivo Oriente Vzhod/ Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki bo kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici, prinesla dragocen in edinstven filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije. Občinstvo bo popeljala v bogato večkulturno dediščino čezmejnih območij. S pomočjo raznolikega izbora filmov bo izzivala tradicionalno dojemanje mej kot preprostih ločnic in jih odkrivala kot prostore prehajanja, izmenjav in kulturnega prepletanja, poudarjajo oblikovalci programa iz Kinoateljeja, nosilnega partnerja projekta. Z nami bosta vodja projekta Mateja Zorn in Jasna Pintarič, koordinatorka programa.
Hipokrat je v 4. stoletju pred našim štetjem dejal, da hodita ljubezen do humanosti in ljubezen do umetnosti zdravljenja z roko v roki. Prav ljubezen do humanosti in medicine pa bo vodila ekipo novopečenih zdravnikov in študentk medicine ter fizioterapije na humanitarno-medicinsko odpravo v Ugando. Med njimi je tudi Petra Olenik, ki je pred nekaj meseci diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani in je gostja naše oddaje.
Pred kratkim sta krovni organizaciji podelili nagrado za delo na področju umetnosti pianistki, glasbeni pedagoginji in zborovodkinji Tamari Ražem Locatelli, ki je naša gostja.
Letni zborovski koncert Koroška poje je največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Združuje obiskovalce in nastopajoče iz Avstrije, Slovenije in Italije. Življenja ples je letošnje festivalski naslov, ki na osnovi ljudskih pesmi in motivov prikazuje človeka od rojstva do izbranih viškov življenja. Pevska revija prinaša nekaj najlepših in najbolj priljubljenih pesmi koroških vižarjev, ljudskih pevcev in pesnikov, ki jih najdemo pri Zilji, v Rožu, v Podjuni in Mežiški dolini. Več o tem nam bosta povedali gostji Kristina Kragelj, koncertna koordinatorka in Goričanka Lara Vouk, režiserka dogodka.
Naš gost je glasbenik, komponist, kulturni delavec in eden od nekdanjih vodij Kulturnega centra univerze v Celovcu UNIKUM, ki bo prihodnje leto obeležil svoje štirideseto leto delovanja. Emil Krištof je častni prstan prejel za družbenokritične, interdisciplinarne umetnostne in kulturne projekte v alpsko-jadranskem prostoru. Dvojezičnost je za nas bila samoumevna, bila pa je tudi političen statement, poudarja. To so bili začetki umetniškega eksperimentiranja, ki so nato postali prepoznaven glas kulturnega centra UNIKUM.
Iztok Mlakar je žlahtni komedijant, še več, je legenda, je v obrazložitvi zapisala žirija letošnjih Dnevov komedije v Celju. Za predstave v režiji Vita Tauferja Pegule je napisal besedilo in glasbo ter odigral vlogo Uga, osamljenega reveža, odpuščenega delavca javne kanalizacije. V svoji bogati karieri je prejel številne nagrade, izjemen je predvsem v komičnih vlogah. Mlakar pa se ni proslavil le kot igralec in pisec dramskih besedil ter songov, ampak tudi kot priljubljen kantavtor. Nekatera njegova besedila so že ponarodela. Z žlahtnim komedijantom se bo v oddaji S – prehodi pogovarjala Elena Husu.
Film je del vizualne umetnosti, ki z gibljivimi slikami simulira izkušnje in drugače posreduje ideje, zgodbe, zaznave, občutke, lepoto ali vzdušje. S tem se ukvarja današnji gost, ki je za svoj film Kino Volta prejel nagrado za najboljši film: v Dublinu, na Bloomsday Festivalu, in na 27. Festivalu slovenskega filma Portorož iz strani žirije Art kino mreže Slovenije. Trenutno se posveča novemu projektu celovečercu, ki je še v nastajanju.Z nami je scenarist in režiser ter docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Martin Turk.
Ob evropski prestolnici kulture GO!25 je nastal projekt EPISKOP MEJNOSTI, premislek o goriških preteklostih in prihodnostih, znotraj katerega je nastala študija Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh - različni odtenki goriške jezikovne stvarnosti. V oddaji sta z nami soavtorja projekta Matej Šekli in Janoš Ježovnik, raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Mladinska revija GALEB je pred kratkim slavila 70 let. Revija, ki prestavlja vse od svojega nastanka nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji, je tudi dragocen vir ustvarjalnosti. Danes sta gostji oddaje mladi ustvarjalki, ki vrsto let sodelujeta pri reviji, z nami stailustratorka Ivana Soban in avtorica Janika Škerl.
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, ki namenja veliko institucionalno pozornost uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v Italiji, je predkratkim slavil 50 - let delovanja. O tem v naslednji oddaji z direktorjem Devanom Jagodicem. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Nedavno srečanje osrednjih kulturnih organizacij Slovencev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije je prineslo oblikovanje dokumenta o stanju in potrebah. Pozitivna tradicija medsebojnega sodelovanja potrjuje dejstvo, da so Slovenci zunaj matične države ustvarili dobro razvit in visoko produktiven kulturni sistem, ki omogoča in zagotavlja lastno produkcijo in in razvoj. Segment kulture je najpomembnejši identifikacijski dejavnik slovenstva, v katerem se predvsem Slovenci zunaj meja prepoznavajo kot Slovenci. A prav njegovo vzdrževanje in krepitev lahko omogoči razvijanje načela skupnega kulturnega prostora, kar je kot poudarjajo v prvi vrsti dolžnost matične države. Iz Celovca se nam je pridružil eden najprepoznavnejših obrazov kulturnih organizacij Slovencev v Avstriji, dr. Janko Malle.
Neveljaven email naslov
)
