Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zborovsko petje je zakoreninjeno v slovensko kulturno dediščino in identiteto našega naroda. Na 65. reviji goriških pevskih zborov je v soboto, 23. novembra in nedeljo, 24. novembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž skupno nastopilo štirinajst sestavov. O pomenu zborovstva za narodni obstoj v naslednji oddaji Sprehodov s predsednikom Milošem Čotarjem in podpredsednico Ilario Bergnach Zveze slovenske katoliške prosvete.
Tokrat oddajo namenjamo zgodovini in stvarnosti Slovencev na Zahodnem Balkanu. Različna spoznanja nam bo razkril Dušan Tomažič, geograf, zgodovinar, urednik oddaj Rojaki in Obrazi naših rojakov, ki ima za seboj tudi štirideset let radijskega napovedovanja. Je eden najprepoznavnejših glasov RTV centra Maribor in prejemnik Kristalnega mikrofona, najvišjega priznanja profesionalnih napovedovalcev ter avtor več znanstvenih objav, monografij in dokumentarnih filmov. Zanimanje za Slovence izven matične domovine ostaja njegova osrednja raziskovalna pot iz časa študija v Zagrebu in Tuzli vse do danes.
V svetu so suhi zidovi prepoznani kot pomemben del kulturne dediščine in identitete pokrajine. Veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik je bila leta 2018 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na Krasu že vrsto let izvajajo celodnevno akcijo Kamenton. O pomenu suhih zidov, njihovi vlogi v pokrajini in načinu gradnje v naslednji oddaji S-prehodov s Karin Lavin in učiteljico Kristino Kovačič.
Danes Unescov atlas ogroženih jezikov uvršča kočevarsko narečje na območju Kočevske v Sloveniji v skupino kritično ogroženih jezikov. Narečje se največ uporablja v ZDA, kjer danes živi večina Kočevarjev, predvsem v New Yorku, Clevelandu in Milwaukieju. Pred drugo svetovno vojno je bilo v ZDA celo več Kočevarjev kot na Kočevskem. Tisti, ki so prišli pred drugo svetovno vojno, so dobro ohranjali tradicionalni jezik v majhnih skupnostih in ga prenašali svojim otrokom; celo danes obstajajo starejši ljudje, ki niso nikoli videli mesta Kočevje, vseeno pa stari jezik dobro govorijo. Z nami bo dr. Anja Moric, avtorico etnografskega filma Globoko v srcu jo čutimo. Vabljeni k ogledu.
Letos mineva 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Kako razumeti njegovo ustvarjalno delovanja v slovenskem, čezmejnem in evropskem literarnem, kulturnem in družbenem kontekstu, se bomo pogovarjali z Matejo Kralj, promotorko literature in umetnosti na Krasu, članico Kulturno-umetniško in izobraževalno društvo KONStruktivist in skrbnico Kosovelove sobe.
Sprehod Čez_mejno drzne raziskuje in odkriva pisateljice, ki so prehajale meje med jeziki v večkulturnem prostoru Goriške pokrajine v 19. in zgodnjem 20. stoletju. O tem z Andrejo Rihter, predsednico Kulturno turističnega združenja Pot pisateljic.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Tokrat gostimo dr. Katjo Hrobat Virloget z Oddelka za antropologijo in kulturne študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Omenjena raziskovalka se je nedavno vrnila z Avstralije, kjer je v sklopu projekta Etnografija tišine proučevala različne skupnosti, ki so povezane s ti. istrskim eksodusom po drugi svetovni vojni, ki je predvsem pri nas, pa tudi drugje še vedno zavit v tišino.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Neveljaven email naslov
