Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
To je zgodba Pauline P., močne, čustvene in duhovite protagonistke tega filma in njenega življenja, kjer tekom šolskega leta spremljamo njene dogodivščine v razredu in doma ter vse težave, ki jih uspešno premaga. Film temelji na Paulininem dnevniku, v katerem Paulina iz kritične perspektive in s komično opisanimi situacijami, govori o svojih težavah v prijateljstvu, ljubezni in s starši. Zgodba filma je postavljena v resnični svet, s kančkom čarobnosti.
Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.
Erik je devetletni deček, ki mora zaradi problematičnih staršev živeti v mladinskem domu. Erik verjame, da sta se njegova starša poboljšala in njegova edina božična želja je, da bi šel domov. Namesto tega je izžreban, da božič preživi pri dobrodelni premožni družini, ki ima sedemletno hčerko Lučko.Sredi noči Erik in Lučka v dnevni sobi zalotita Božička. Po spletu okoliščin se skrijeta v njegov avto in kmalu znajdeta na ulici. Začne se pustolovščina, ki bo obema prinesla izpolnitev želja, a ne tako kot sta pričakovala.
Eden vrhuncev slovenskega filma Siva, deževna Ljubljana. Nesojeni slikar Peter zapravlja brezoblično življenje v zanikrni sobi, ki jo najema od gospoda Antona. Čas zabija tudi v kavarni, kjer redno poseda s svojo večletno ljubimko, nekoliko starejšo gledališko igralko Marušo. Nesrečni par si ob pijači izmenjuje predvsem očitke in žalitve. V Maruši tli vrsta negotovosti zaradi staranja, bledenja lepote in gledališke kariere. Hrepeni po Petrovi ljubezni, on pa se izgublja v blodnjah o popolni ženski, ki ni Maruša. Petrova zavrnitev Marušo pahne v malodušje, nato izgubi še službo v gledališču. Medtem ko apatično sprejema občudovanje gledališkega šepetalca, ki je do ušes zaljubljen vanjo, se počasi utaplja in duši v strahovih … Celovečerni prvenec režiserja Boštjana Hladnika velja za enega vrhuncev slovenskega filma, posnet je bil po edinem romanu Dominika Smoleta z naslovom Črni dnevi in beli dan. V domači filmski ustvarjalnosti je bil film prelomen zaradi izvirne vpeljave modernističnih prijemov. Velja tudi za prvi »novovalovski« film pri nas. Boštjan Hladnik ga je posnel po vrnitvi iz Pariza, kjer je kot asistent sodeloval z velikimi imeni francoskega novega vala. Naslov: PLES V DEŽJU / Slovenski film, 1961 / Scenarij in režija: Boštjan Hladnik / Po literarni predlogi Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan / Igrajo: Duša Počkaj, Miha Baloh, Rado Nakrst, Ali Raner, Joža Zupan, Arnold Tovornik, Janez Jerman, Janez Albreht, Vida Juvan, Demeter Bitenc, Janko Hočevar, Franci Jež, Mojca Platner
Morelovi so premožna in cenjena družina vrhunskih pravnikov. A življenje in odnosi med njimi se jim sesujejo v prah po prometni nesreči starejše hčerke, saj so prisiljeni umiriti svoj tempo ter se posvetiti okrevanju dekleta in premisliti o načetih medosebnih odnosih v družini. Prvenec režiserja Urbana Pekleta, ki živi v Združenem kraljestvu, je bil posnet v neodvisni produkciji. Originalni naslov: (Ob)voznica Leto produkcije: 2023 Država: Slovenija Žanr: drama Režija: Urban Pekle Scenarij: Urban Pekle Igrajo: Klara Kuk, Borut Veselko, Maša Derganc, Lea Mihevc
Film govori o medsebojnih odnosih, o praznini in osamljenosti. O odnosu med materjo lovko in hčerko, ki to ne želi postati. O odnosu do narave, do gozda, do življenja.
Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!
Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.
Neveljaven email naslov
