Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ugriznimo znanost • prispevki

Ugriznimo znanost Merjenje nihanja: Fizikalna uganka Glasbene vilice in žogica

30.11.2023

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Merjenje nihanja: Meritve mostov

30.11.2023

Pospeškomere uporabljajo tudi za merjenje odziva mostov na prometne ali druge obremenitve. S tem posredno ugotovijo, kakšno je njihovo stanje. Iz meritev vibracij lahko sklepajo, ali je na primer konstrukcija mostu poškodovana. Po celoviti analizi podatkov lahko napovejo dobo trajanja mostov.

Ugriznimo znanost Merjenje nihanja: Potresna miza

30.11.2023

Poznamo različne oblike nihanja. Kako se te različne oblike nihanja vzbudijo, lahko vidimo na potresni mizi.

Ugriznimo znanost Merjenje nihanja: Ohranjanje kulturne dediščine

30.11.2023

Merjenje frekvenc pa je pomembno za ohranjanje kulturne dediščine. Slovenski strokovnjaki so med drugim merili, kako vibracije oz. koncertni zvok vpliva na eno izmed najbolj znanih stavb na svetu, na rimski Kolosej.

Ugriznimo znanost Sladkorna bolezen: Matematiča uganka Lovljenje rib

23.11.2023

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Kako bomo v prihodnosti gojili ribe: Recirkulacijski akvakulturni sistemi

23.11.2023

Ribogojstvo se iz narave seli v zaprte prostore s posebnimi sistemi, ki omogočajo okoljsko trajnost, prostorsko učinkovitost, možnost gojenja različnih vrst rib in manjšo izgubo pridelka.

Ugriznimo znanost Kako bomo v prihodnosti gojili ribe: Večtrofična akvakultura

23.11.2023

Mladice rib in drugih morskih organizmov bi lahko pridobivali iz večtrofične akvakulture. To so sistemi, ki so bili v prvinski obliki znani že v času Marije Terezije. Takrat so na potopljenih drevesih gojili izredno cenjene ostrige princese Sisi. Poleg njih pa so z debel pobirali tudi druge organizme, ki so se razrasli na njih. Podobno bi lahko počeli danes.

Ugriznimo znanost Kako bomo v prihodnosti gojili ribe: Ribje farme na Kitajskem

23.11.2023

Kitajska je ena od vodilnih držav na področju akvakulture. Kitajska je zgradila že več kot 40 infrastruktur za akvakulturo na odprtem morju. Načrtuje še izdelavo flote pametnih ribjih farm, s katero bodo lahko gojili različne vrste rib. Maja lani je že začelo obratovati prvo, 250 metrov dolgo pametno plovilo za ribogojstvo na svetu, opremljeno s podvodnimi kamerami, senzorji in samodejnimi krmilniki.

Ugriznimo znanost Sladkorna bolezen: Kemijska uganka Glukoza in saharoza

16.11.2023

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Sladkorna bolezen: Celice beta

16.11.2023

Na Inštitutu za fiziologijo mariborske medicinske fakultete na mišjih modelih preučujejo delovanje celic beta, ki proizvajajo in izločajo hormon inzulin. Zanima jih predvsem osrednja vloga celic beta pri sladkorni bolezni tipa 2.

Ugriznimo znanost Sladkorna bolezen: Inzulinska črpalka

16.11.2023

Sladkorna bolezen tipa 1 je kronična avtoimunska bolezen; najpogosteje zbolijo otroci in mladostniki, a tudi odrasli do 45. leta starosti. Po ocenah je v Sloveniji okoli 5 tisoč oseb s sladkorno boleznijo tipa 1. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 je mogoče na različne načine, najnaprednejši pa je z inzulinsko črpalko.

Ugriznimo znanost Sladkorna bolezen: Sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2

16.11.2023

Sladkorna bolezen je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna prevelika koncentracija glukoze v krvi. Sladkorna bolezen nastane, ker trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali ker se celice na inzulin ne odzivajo ustrezno.

Stran 13 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov