Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eksoplaneti so planeti zunaj našega Osončja. Težko jih zaznamo, ker so majhni in krožijo tik ob svetlih zvezdah. Prvega so odkrili leta 1992, od takrat pa so jih našli že več kot 5600. Kako zapleteno je iskanje eksoplanetov? Danes še ne vemo, ali imajo vse zvezde svoj planetarni sistem. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko skoraj 90 % vseh zvezd imelo vsaj en planet. Do zdaj najzmogljivejši vesoljski teleskop Jamesa Webba preverja eksoplanete, na katerih bi bilo mogoče življenje. Kako to počne? Kakšne so možnosti, da na katerem izmed njih obstaja življenje?
V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Casey je bolnik z ALS-jem, zato ne more govoriti. Možganski vsadek in umetna inteligenca sta mu vrnila možnost komuniciranja z njegovim glasom. To je le nekaj ljudi, ki so jim možganski vsadki izboljšali kakovost življenja. Kaj vse že omogočajo in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Prve jedrske elektrarne na svetu so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, takratni Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji. 1983., trideset let pozneje, je začela komercialno obratovati naša jedrska elektrarna Krško. NEK je ena od 415 delujočih jedrskih elektrarn po svetu. Videli boste, kako deluje in kako potekajo redna pregledi in menjava goriva. V elektrarni v Krškem uporabljajo do 5-odstotno obogateni izotop urana 235, pri vsakem remontu pa zamenjajo približno polovico goriva. Kako prepeljejo novo radioaktivno gorivo in kje hranijo izrabljeno staro? Jedrske elektrarne, ki jih gradimo danes, bolje izkoristijo gorivo. To pomeni, da bo pri njihovem obratovanju nastalo manj odpadkov.
Raziskave so pokazale, da imajo telesno zmogljivejši otroci v šoli boljši uspeh. Zlati maturanti so po gibalnih sposobnostih podobni vrhunskim športnikom. Gibanje nam torej pomaga pri učenju. Danes je količina znanja čedalje večja, zato iščemo nove načine za učinkovito učenje. Eden izmed njih je učenje z gibanjem. Telesna dejavnost močno vpliva na delovanje možganov. Ko se gibamo, prejemajo naši možgani več krvi in hranil, kar krepi povezave med različnimi možganskimi centri. Pokazali vam bomo, kako se uspešno učijo učenci, dijaki in študentje in tudi dramski igralci.
V oddaji bomo spremljali operacijo 56-letnega bolnika, ki so mu s pomočjo robota odstranili rakavo prostato. Po vsem svetu robotsko pomoč pri operacijah uporablja približno 3 % zdravnikov. V UKC Ljubljana so najprej začeli z urološkimi posegi, danes ga uporabljajo tudi za abdominalne in ginekološke operacije. Robotske operacije lahko opravljajo na daljavo. Kitajski kirurgi so letos v Rimu upravljali robota, ki je operiral pacienta v 8000 km oddaljenem Pekingu. To pa ni edina prednost teh operacij. Kako so operacije s pomočjo robota izboljšale rezultate zdravljenja?
Kočija kraljice Elizabete II., njena ladja, prvi satelit v vesolju Sputnik 1 in tudi najnovejši sateliti ter denimo 55 km dolg most pri Hóngkongu so iz aluminija. Aluminij je kovina moderne dobe. Je lahek, žilav in koven, nemagneten in težko vnetljiv. Uporaben je v transportu, gradbeništvu in energetiki. V avtomobilih, zgradbah in elektroniki je po svetu vgrajenega 80 kg aluminija na prebivalca. Tudi v Sloveniji, v Kidričevem, smo nekoč pridobivali aluminij. Danes ga tam reciklirajo. Odpadni aluminij lahko v celoti recikliramo, pri čemer ne izgubi nobene svoje lastnosti. Za reciklažo se porabi le približno 5 % energije, ki bi jo porabili za njegovo proizvodnjo. Izdelke iz aluminija po navadi vlivamo, posebne oblike pa lahko tudi natisnemo s 3D tiskalnikom. Takrat dobi aluminij nove lastnosti.
Leta 1989 je pes v bolnišnici v Angliji nekemu pacientu posvečal nenavadno pozornost: nenehno je vohal njegovo kožo. Pacientu so kmalu diagnosticirali maligni melanom. Ugotovili so, da je pes s svojim izostrenim vohom zaznal nekaj, česar človeško oko ne more. V zadnjem desetletju pse urimo za zaznavanje raka, epileptičnih napadov in diabetesa ter celo za bolezni rastlin. Mravlje uporabljajo voh za komunikacijo, navigacijo, iskanje hrane in prepoznavo članov svoje kolonije. Njihov voh raziskujejo tudi za zgodnje odkrivanje raka pri ljudeh. V osmih urah lahko za tovrstno zaznavanje izurijo 24 mravelj. Bolezni lahko zaznavajo tudi čebele in ogorčice. Kako je to mogoče?
Marmorirana smrdljivka lahko povzroča škodo na plodovih breskev, marelic, hrušk in jabolk. Njeni najučinkovitejši naravni sovražniki so osice, ki svoja jajčeca odlagajo v jajčeca smrdljivke in povzročijo njihov propad. Škodljivci naj bi bili odgovorni za izgubo približno 40 % pridelka po vsem svetu. Najbolj razširjen način zatiranja škodljivih organizmov je s fitofarmacevtskimi oz. kemičnimi sredstvi. Od 60. let prejšnjega stoletja se je poraba fitofarmacevtskih sredstev močno povečala. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na svetu vsako leto porabimo okoli 4 milijone ton fitofarmacevtskih sredstev. Največji porabniki so ZDA, Brazilija in Kitajska. Ena od alternativ kemičnim sredstvom za varstvo rastlin pred škodljivci so njihovi naravni sovražniki.
Leto 2023 je bilo daleč najbolj vroče leto tako v Sloveniji kot na Zemlji, odkar izvajamo meritve. Vroče je bilo nad kopnim, pa tudi v oceanih in morjih. Zadnjih deset let je najbolj vročih 10 let od začetka merjenja temperature. Maj je bil najtoplejši maj globalno in 12. zaporedni najtoplejši mesec. To pomeni, da bo leto 2024 verjetno spet najtoplejše do zdaj. Povprečna temperatura zadnjih 10 let na Zemlji je za 1,2 stopinje Celzija višja od povprečne temperature pred industrijsko dobo. Sliši se malo, ampak kaj to pomeni?
Podnebne spremembe, povečevanje svetovnega prebivalstva in potreba po trajnostnem razvoju. Prihodnost kmetijstva je polna izzivov. Z brezpilotnimi letalniki odkrivajo bolezni in škodljivce na rastlinah in rastline škropijo in dognojujejo. Skoraj popolnoma avtonomni traktorji sejejo, analizirajo hranila v tleh in natančno gnojijo. Roboti obirajo jabolka, maline, kivi in jagode. Posebnega robota za uporabo v kmetijstvu so razvili tudi slovenski znanstveniki. Stroji lahko delujejo neprekinjeno, ne da bi potrebovali počitek, kar povečuje učinkovitost in zmanjšuje stroške.
Razbesneli hudourniki lahko v zelo kratkem času odplavijo oziroma premaknejo tudi več milijonov kubičnih metrov materiala, spodjedajo bregove, prestavljajo struge, v dolini rušijo jezove in mostove, z zemeljskega površja izbrišejo celotna naselja in lahko povzročijo človeške žrtve. V Sloveniji imamo približno 41.000 km vodotokov, vsaj tretjina od teh je hudourniške narave. Nekoč so se obširne poplave zgodile enkrat na 100 let. Danes so močnejše in dlje trajajoče padavine pogostejše, zato so pogostejše in izrazitejše tudi hudourniške poplave. Hudournike krotimo že več kot 140 let. Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov je gradnja lesene kašte, ki je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako se lahko pred divjostjo hudournikov bolje zaščitimo?
Neveljaven email naslov
