Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zajedavci ali paraziti lahko povzročijo neverjetne otekline človeških okončin. Ribi lahko odgriznejo jezik, pri miših lahko vplivajo na njihove možgane, tako da se te ne bojijo več mačk. Paraziti so zelo številna in različna skupina organizmov. Skupno jim je, da živijo na račun drugih organizmov. Le zelo majhen delež parazitov lahko okuži tudi ljudi. Kljub temu veljajo paraziti za nevarne in tudi nagnusne organizme, ki bi jih radi, v nasprotju s številnimi sesalci, pticami, vodnimi živalmi, izkoreninili. Kakšna pa je njihova vloga? Lahko tudi pozitivno učinkujejo na nas, na naše zdravje in druge živali in rastline?
Sorodniki smo ljudje, ki imamo iste prednike. Za sorodnike skrbimo in jim pomagamo, kar je značilno tudi za živalski svet. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike. Sorodne bakterije si med seboj pomagajo, nesorodne se med seboj pobijejo. Kaj pa se zgodi, če imamo s sorodniki potomce? V preteklosti je bilo to značilno za vladarske družine. Takrat se povečajo možnosti za dedne bolezni. Z raziskavami dednih bolezni imamo podatke o tem, kakšne so genske značilnosti Slovencev. Včasih pa se zgodi, da ne skrbimo za svoje potomce. Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vedenje damjakov, so bili priča prvemu detomoru v tej vrsti
Les, ki raste danes, ima za 5 do 10 odstotkov manjšo gostoto od tistega, ki je rastel pred več desetletji, zato prenese manjšo mehansko obremenitev. To je potrdila tudi analiza 40 let starih vinogradniških kolov in novejših kolov iz robinije, ki je ena izmed odpornejših lesnih vrst v Evropi. Podnebne spremembe že vplivajo na les pri nas, da je slabše kakovosti in hitreje propade, pojavljajo se novi škodljivci. Kako ga lahko zaščitimo in mu s tem podaljšamo življenjsko dobo? Dva sodobna načina sta termična modifikacija in mineralizacija lesa.
Naši telefoni in računalniki imajo programe po večini v slovenskem jeziku. Imamo številna orodja, ki popravljajo slovnične napake, postavljajo vejice, povzemajo zapleteno vsebino in celo zapisujejo govorjeno slovenščino. Kako dobro delujejo, če ne govorimo knjižne slovenščine? Veliki jezikovni modeli delujejo tudi v slovenskem jeziku. Vendar zaradi varnosti podatkov strokovnjaki razvijajo tudi slovenske jezikovne modele, za katere potrebujemo ogromne baze podatkov, približno 300 milijard besedil. Nam bo to uspelo? Nekateri jeziki že imajo orodja, ki v realnem času prevajajo govor v tuji jezik. Kaj potrebujemo, da bi to delovalo tudi v slovenščini?
Na novoletni dan so najpogumnejši pri nas skočili v morje s temperaturo 13 stopinj Celzija. Domačini sibirskega mesta Omska plavajo v reki, ki ima le tri stopinje. Kombinacija pogostega izpostavljanja mrazu, dihalnih tehnik in meditacije naj bi zmanjšala vnetne procese v telesu, okrepila imunski sistem ter izboljšala kakovost spanja in razpoloženja. Toda številne znanstvene raziskave tega niso potrdile. Še več, če to počnemo nepremišljeno, tvegamo podhladitev ali celo smrt. Načrtovane podhladitve pa uporabljajo zdravniki pri zdravljenju različnih bolezni. Pri velikih operacijah srca vsaj delno ohladijo bolnikovo telo. Pri posebnih posegih morajo v določenem trenutku bolniku ustaviti pretok krvi skozi glavo, zato ga morajo podhladiti na 18 stopinj Celzija.
Za številna živila je nujna embalaža. Zato da je lahka, primerne oblike, prožna in da preprečuje izhlapevanje, poškodbo živil, stik z zrakom ipd., ji dodajo številne kemikalije. Poznamo približno 16.000 takih kemikalij, od katerih jih kakih 1800 prehaja v živila. Najmanj snovi prehaja v hrano iz steklene embalaže, vendar vsa embalaža ne more biti steklena. Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, pri nas preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Katere snovi so dodane papirnati embalaži za hrano, smo preverili na Inštitutu za celulozo in papir. Na Kemijskem inštitutu razvijajo užitno embalažo iz lupin škampov. Kakšna je pametna embalaža in kako embalažo narediti prijaznejšo okolju in ljudem?
Na in v nas imamo številne mikroorganizme. Če stojimo pri miru, bo z nas v eni minuti odpadlo približno 100 tisoč delcev kože in mikrobov, ki živijo na njej; če hodimo s hitrostjo 8 km/h, pa kar 10 milijonov. Za seboj puščamo mikrobno sled oziroma odtis. Od kod dobimo te mikroorganizme? Otroci, rojeni vaginalno, dobijo najprej mamin vaginalni mikrobiom, pri dojenju še kožnega in tistega v mleku. Kaj pa otroci, rojeni s carskim rezom? Vroče točke mikrobnega delovanja so v ustih in prebavnem traktu, vse to pa se izrazi tudi na koži. Kako pa se mikrobi v telesu in na njem odzivajo na nevarne kemikalije? Slovenski raziskovalci ustvarjajo veliko bazo črevesnih in ustnih mikrobiomov, ki bi bila osnova za presejalne teste. Kako daleč do klinične uporabe smo?
Polarni sij oziroma svetlo obarvano nočno nebo smo lahko lani opazovali tudi nad našimi kraji, prav tako ga bo mogoče videti v novem letu. Polarni sij nastane kot posledica geomagnetnih neviht, ko delci ob izbruhih na površini Sonca poletijo proti Zemlji in trčijo v njeno atmosfero. Sončeva dejavnost se povečuje in bo največja v letu 2024, nato bo začela upadati. Ta cikel traja 11 let. Ali je Sonce bolj ali manj dejavno, znanstveniki določijo tako, da štejejo Sončeve pege. Ko Sončevi izbruhi dosežejo naš planet, lahko povzročijo resne težave v komunikacijah ali globalnem navigacijskem sistemu GPS. Ali povečana Sončeva dejavnost lahko vpliva na kakovost lokacijskih storitev pri nas? Vesoljsko vreme redno spremljajo številni sateliti. Lahko z njimi napovedo prihajajoče izbruhe?
Izsledki humanega biomonitoringa Zgornje Mežiške doline iz leta 2001 so pokazali, da je imelo več kot 80 odstotkov otrok, starih tri leta, v krvi vsebnost svinca, večjo od 100 mg na liter. Na podlagi teh podatkov so izvedli sanacijo območja. Lani je vrednost nad 100 mg na liter imelo le še 4,5 odstotka otrok. Svinec je le ena izmed škodljivih snovi, ki smo jim vsak dan izpostavljeni: pesticidi, bisfenoli, ftalati, kadmij, parabeni, per- in polifluoroalkilne snovi … Strupene kemikalije lahko nastanejo tudi ob pripravi hrane. A izpostavljenost škodljivim snovem ne vpliva na vse enako. Kako raziskovalci ugotovijo, komu bodo kemikalije bolj škodovale?
V zadnji oddaji letošnjega leta se bomo sprehodili skozi najodmevnejše znanstvene dosežke. Slovenski znanstveniki so z višine 6000 km z nanosatelitom z le nekaj milimetrsko kamero posneli Zemljo. Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta bila tudi dva slovenska, je na dnu Tihega oceana odkrila nov ekosistem. Znanstvenikom je prvič uspelo izolirati RNK izumrle živali, 130 let stare vzorce tkiva tasmanskega tigra. Decembra je čez Atlantski ocean poletelo prvo letalo, ki ga je poganjalo izključno biogorivo. Računalniški strokovnjaki so začeli razvijati največji in najmočnejši kvantni računalnik na svetu. In še medicina: v ZDA so prvič uspešno presadili oko. Izpustili pa ne bomo niti umetne inteligence in chat GPT-ja.
Eden izmed najstarejših primerov občanske znanosti je božično štetje ptic, popis prostoživečih ptic v okolju, ki se je začel leta 1900 v ZDA in poteka še danes. Vsako leto se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev. Tudi Slovenci imamo veliko projektov občanske znanosti. Prostovoljci so s posebno napravo opazovali, kako njihove navade, kot so kuhanje, kajenje in zračenje, vplivajo na kakovost zraka v njihovih domovih. Šteli so opraševalce na sončnicah in s posebnimi mikrofoni merili aktivnost čebel samotark v lesenih gnezdilnicah. Občanska znanost deluje tudi v medicini. Različne raziskovalne skupine po svetu zbirajo podatke o endometriozi, kronični vnetni bolezni, in rešitve zanjo iščejo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.
V Narodnem muzeju hranijo repliko najstarejšega glasbila na svetu - neandartalčevo piščal, ki je povsem identična originalni. Izdelali so jo strokovnjaki z Zavoda za gradbeništvo, ki so prvotno glasbilo skenirali s posebno napravo, imenovano mikrotomograf. Z njim izdelajo posnetke notranjosti različnih predmetov ali materialov, ne da bi fizično posegali vanje. Pokazali so nam, kaj se skriva v zaprtem čokoladnem jajcu, pa tudi kaj so odkrili v notranjosti rotorjev šifrirne naprave Enigma, ki je desetletja ležala v razbitinah nemškega vojaškega plovila. Na mariborski medicinski fakulteti s pomočjo nanotomografa, naprave, ki omogoča še večjo ločljivost, gledajo v notranjost 3D modelov človeških tkiv. Kaj vse še preučujejo s takimi napravami?
Neveljaven email naslov
