Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak narejen izdelek, ki ga uporabljamo, vsaka zgrajena stavba/sezidana zgradba, ki jo uporabljamo, in sploh vsako naše dejanje sproščajo v okolje ogljikov dioksid, toplogredni plin, ki prispeva k višanju povprečne temperature na Zemlji. Trenutno je v zraku največja koncentracija ogljikovega dioksida v zgodovini njegovega merjenja. Ker želimo omejiti izpuste ogljikovega dioksida, smo jih začeli računati in vrednotiti. Pri tem upoštevamo tako rekoč vse: material, iz katerega je izdelek narejen, proces izdelovanja, pot surovin. Talilni vložek na primer je del varovalke, ki je sestavljen iz več različnih kovin. Koliko izpusta ogljikovega dioksida nastane pri njegovi proizvodnji? Kako podjetja najdejo točke, kjer je največ izpustov CO2 in jih spremenijo?
Sonce vsako uro na Zemljo odda več energije, kot je ves svet porabi v enem letu. Kako jo kar najučinkoviteje izkoristiti? Sončne celice so prvič uporabili že konec 50-ih letih prejšnjega stoletja za preskrbo satelitov z električno energijo. Danes na svetu s sončnimi elektrarnami proizvedemo okoli 5 % električne energije, v Sloveniji okoli 3,5 %. Naša največja sončna elektrarna je v bližini Brežic, razprostira se na 60.000 m2, njena moč pa je 6 MW. Slovenski raziskovalci sodelujejo pri razvoju sončnih celic z najučinkovitejšo pretvorbo sončne v električno energijo. Bo to pripomoglo k temu, da bomo s sončnimi celicami proizvedli več energije?
Leta 2019 smo na svetu izdelali 460 milijonov ton plastike. Plastiko izdelujemo pretežno iz neobnovljivih virov energije, to je iz surove nafte. Ko plastične izdelke nehamo uporabljati, postanejo odpadki. V Sloveniji v povprečju vsak prebivalec ustvari 40 kilogramov plastičnih odpadkov na leto. Le 10 odstotkov jih recikliramo. Če se plastika znajde v naravi, tam ostane več sto let; najdemo jo povsod, v oblakih, toči, podzemnih jamah, vodi, morju, tudi v živih bitjih. Kaj bi lahko bila rešitev teh težav? Novi materiali, ki bi imeli enake dobre značilnosti kot plastika, bili iz surovin, ki jih je dovolj, in ne bi onesnaževali narave, torej bi se v njej razgradili na osnovne gradnike: z eno besedo – biomateriali.
Novembra lani je NASA proti Luni izstrelila eno večjih in zmogljivejših raket, Space launch system. NASA je pri tem in med samim letom rakete z opremo slovenskega podjetja Dewesoft merila več spremenljivk. Njihovi instrumenti so zajemali in v realnem času prikazovali od 200.000 pa do 15 milijonov vzorcev na sekundo. S slovensko opremo merijo tudi na mednarodni vesoljski postaji. Tam z mikrofoni iščejo mesta morebitnih trkov vesoljskih smeti v vesoljsko postajo. S satelitom Trisat-R pa na višini 6000 km z meritvami spremljamo vesoljsko vreme.
V Sloveniji možganska kap vsak dan prizadene deset ljudi. Pogostost možganske kapi se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potrebe po rehabilitaciji. Prve robote za rehabilitacijo so pri nas začeli uporabljati že pred približno desetimi leti. Danes je uporaba naprednih tehnologij in robotov za rehabilitacijo že povsem uveljavljena. Vendar se razvoj še ni ustavil, pri njem pa smo uspešni tudi Slovenci. Pokazali vam bomo naprave, ki pomagajo pri rehabilitaciji prstov, dlani, zapestja in rok. Te sestavlja veliko število sklepov, ki nam omogočajo spretne in natančne gibe, zato je rehabilitacija rok zahtevna.
Površina Zemlje in s tem tudi površina Slovenije se spreminjata. Naša država se vsako leto premakne za približno 5 mm proti severozahodu in približno 1 mm proti severovzhodu. To lahko izmerimo zato, ker imamo kakovostno določen moderen državni geodetski koordinatni sistem. Nekatere točke osnovne geodetske mreže so bile izmerjene že davnega leta 1808. Danes te točke državnega koordinatnega sistema opazujemo z globalnim navigacijskim satelitskim sistemom. Obiskali smo geodetsko točko osnovne geodetske mreže na Maliji pri Izoli in preverili, kako so se koordinate te točke spreminjale v zadnjih 200 letih. Zakaj potrebujemo tako natančne meritve?
Vsa zdravila, ki jih danes uporabljamo, so bila najprej preizkušena na živalih. Toda testiranje na živalih včasih ne da pravih rezultatov in je etično sporno. Obe slabosti bi lahko rešili organi na čipu. Gre za več celic posameznih človeških organov, s katerimi simulirajo naše organe. Lani je ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz organov na čipu. V Italiji razvijajo sklep na čipu, na katerega bodo prenesli posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom. Tako bodo lahko preizkusili, katero zdravilo je najboljše za vsakega posameznega bolnika. Kakšni so ti organi na čipu, katere organe sploh lahko imamo na njih in kakšne so njihove prednosti pred testiranjem na živalih?
V Sloveniji raste približno 3000 vrst rastlin, okoli 300 od njih pa je za človeka strupenih: tisa, jesenski podlesek, čmerika, pikasti mišjak, volčja češnja in številne druge. Tudi rastline, ki jih pogosto uživamo, imajo dele, ki so za nas lahko nevarni. Približno 6 % vseh zastrupitev pri ljudeh povzročijo strupene rastline. Rastline se s strupi branijo pred drugimi živimo bitji, vendar niso rastlinski strupi enako nevarni za vsa živa bitja. Semena tise so za nas zelo nevarna, saj lahko povzročijo celo srčni zastoj, pticam pa ne škodujejo. Zakaj? Kako dobro poznamo rastlinske strupe in kako bi jih lahko uporabili?
Železo je bistven element za vse žive organizme. Človeško telo ga za pravilno delovanje nujno potrebuje, vendar ga ni sposobno samo proizvajati. Pomanjkanje železa spada med najpogostejše pomanjkanje hranil na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je približno dve milijardi ljudi po vsem svetu slabokrvnih, večinoma zaradi pomanjkanja železa. Zakaj nam primanjkuje železa, kako ga lahko dobimo v telo in ali ga je lahko preveč?
Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?
Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?
Kruh, jogurt, siri in drugi mlečni izdelki so za nas pomembna hranila. Njihova skupna lastnost je, da so nastali s pomočjo mikroorganizmov oziroma s postopkom fermentacije. Fermentacija je poleg sušenja najstarejša tehnologija konzerviranja hrane. Naši predniki so jo povsem naključno začeli uporabljati že pred 7.000 leti. Mleko, ki so ga shranjevali v mehovih iz živalskih želodcev, se je sesirilo ali skisalo in nastal je okusen in celo obstojnejši mlečni izdelek. Danes pa fermentacijo uporabljamo še za druge namene.
Neveljaven email naslov
