Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi plazov ali poplav so bile poškodováne ali porušene tudi številne stavbe. Zdaj jih je treba temeljito pregledati in spremljati njihovo stanje. S strokovnjaki Zavóda za gradbeništvo se je naša ekipa odpravila v Župánje Njive, vas nad Kamnikom.
Slovenija je alpska dežela z raznovrstno geološko zgradbo, zato je pri nas veliko tveganje za nastanek plazov. Ko se plaz sproži, je pomembno, da geologi čim prej ocenijo velikost in nevarnost plazu in podajo prve sanacíjske ukrépe. Naslednji korak je izdelava geološko-geotehničnega elaborata, v katerem na podlagi raziskav in izračunov določijo ukrépe za trajno stabilnost plazu. Na terenu smo si ogledali sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vročinskih valov je čedalje več, tako kot zdravstvenih težav, povezanih z njimi. Najbolj ogroženi so starejši, srčni in kronični bolniki. Marsikateri posledici vročinskih valov pa se lahko izognemo s primernim sistemom obveščanja in blažitvenimi strategijami. Vročinski val je obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad 22 °C v podnebju hribovitega sveta, nad 24 °C v celinskem podnebju in nad 25 °C v sredozemskem podnebju. Kako natančno in koliko vnaprej lahko vremenoslovci napovedo vročinski val, smo pogledali v naši oddaji o vročinskih valovih.
Vzdolž slovenske obale imamo 21 kopalnih voda. Toda v morje lahko potoki in reke sperejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah, in onesnažila iz urbanih naselij. Tovorne ladje pripeljejo v naše pristanišče balastne vode iz drugih delov sveta. Prihaja lahko do napak v kanalizacíjskih sistemih in do izlivov kanalizacíjskih voda v morje. Zato na vseh kopalnih vodah v poletni sezoni, od 1. junija do 15. septembra, vsakih 14 dni preverjajo kakovost vode. Tako v eni kopalni sezoni morsko vodo vzorčijo 8-krat. Kako čista je voda v slovenskih morskih kopališčih? To smo preverili v oddaji Mikrobiom našega morja.
Meduze se pojavljajo sporadično na različnih mestih in globinah, zato je njihovo spremljanje zelo težko. Osnovno opazovanje pojavljanja meduz poteka z obale ali barke. Nova metoda, ki jo v mednarodnem prostoru skušajo uveljaviti raziskovalci morske biološke postaje pa je uporaba posebnega brezpilotnega letalnika, ki površino vode opazuje z zraka.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Notranjskem parku za obnovo travnikov skrbijo na poseben način. Z vrstno bogatih travnikov nabirajo semena in jih sejejo na vrstno osiromašene površine. Semena žanjejo s posebnim krtačnim traktorskim priključkom, ki so ga razvili na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Gre za edini tako velik krtačni stroj pri nas, ki lahko žanje na velikih površinah, kar omogoča zbiranje večjih količin semenskih mešanic.
Travniki imajo velik pomen za rastlinojede živali. Te tam najdejo velik del svoje hrane. Močno gnojenje in pogosta košnja pa vplivata na to, da je na travnikih manj vrst rastlin in živali, ogroženi so tudi divji opraševalci – čmrlji in divje čebele. Kakšno je njihovo število pri nas?
Ena izmed ugotovitev prvega monitoringa travnikov v Sloveniji je, da so travniki danes košeni večkrat kot v preteklosti. Raziskovalci so z uporabo satelitskih posnetkov dobili še druge podatke o njihovih lastnostih.
Neveljaven email naslov
