Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Združenem kraljestvu od leta 2006 deluje ena izmed največjih populacijskih biobank, ki hrani biološke vzorce in podatke o življenjskem slogu in zdravstvenem stanju pol milijona prebivalcev. Biobanka Združenega kraljestva je ena izmed vodilnih svetovnih biomedicinskih zbirk podatkov.
V Sloveniji imamo več manjših biobank. Biobanka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru je bila ustanovljena leta 2005. Vanjo so vključeni vzorci več kot 7000 bolnikov za več kot 20 različnih bolezni.
Vsi vzorci, shranjeni v Biobanki v Gradcu, so na voljo raziskovalcem, ki želijo bolje spoznati vzroke bolezni, da bi lahko razvili nove načine odkrivanja ali zdravljenja bolezni. A dostop do njih je strogo nadzorovan in ga mora odobriti etični odbor.
Biobanke so organizirane zbirke človeških bioloških vzorcev in njimi povezanih podatkov za uporabo v medicinskih raziskavah. Eno največjih biobank v Evropi, ki hrani 20 milijonov različnih vzorcev človeškega materiala, je v Gradcu v Avstriji.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za gašenje požarov se poleg vode uporabljajo tudi gasilne pene. Prve so vsebovale fluorove spojine. Take pene so hitro prekrile ogenj, ga ohladile in pogasile. Kmalu se je izkazalo, da so kemične spojine v peni izjemno obstojne v okolju in škodljive za ljudi. Po direktivi Evropske unije bo zaradi varovanja okolja kmalu obvezna ekološka pena brez fluorovih spojin. Gasilci z letališča Jožeta Pučnika Ljubljana jih že uporabljajo.
Satelita Sentinel 2 sta del evropskega programa za opazovanje Zemlje Kopernik, ki med drugim spremlja tudi vegetacijo, poplavna območja in plazove. Kako pa vidi požare?
Največji gozdni požar v Sloveniji je bil lani poleti na goriškem Krasu. Zajel je več kot 37 kvadratnih kilometrov površin, od tega 29 kvadratnih kilometrov gozda. Kakšen je Kras danes?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Prednost avtonomnih plovil je tudi v tem, da lahko vidi bolje in dlje kot človek. Če seveda uporablja poseben sistem, ki to omogoča. Enega takšnih sistemov razvijajo na Univerzi v Mariboru.
Slovenski raziskovalci z ljubljanske univerze razvijajo najsodobnejši senzorski sistem za vizualno zaznavo ovir na vodni gladini. Raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko se ukvarjajo s senzoriko in strojnim učenjem na senzorjih, raziskovalci s Fakultete za računalništvo in informatiko pa razvijajo metode umetne inteligence in globokega učenja za interpretacijo slik in videa za zaznavanje ovir na vodni gladini.
Pomanjkanje delovne sile in dejstvo, da je za približno 80 % nesreč na morju kriv človek, je fundacijo Nippon spodbudilo k vzpostavitvi tehnološkega programa Meguri 2040, s katerim spodbuja japonski razvoj plovil brez posadke. Prve testne plovbe, na katerih preverjajo predvsem ključne trenutke plovbe, kot so izplutje, izogibanje trkom na morju, načrtovanje poti in pristanek, obetajo veliko.
Neveljaven email naslov
