Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Talni organizmi sodelujejo v številnih procesih v tleh. Med drugim skrbijo za razgradnjo organskih ostankov, izboljšujejo zgradbo tal, skrbijo za kroženje hranil, vežejo dušik, da ga rastline lahko uporabijo za rast. Vpleteni so tudi v kopičenje stabilnih zalog ogljika, ki ga je v tleh dvakrat toliko kot v ozračju. A večina teh procesov je nam nevidnih. Kako jim lahko sledijo raziskovalci?
Večina organizmov v tleh je mikroskopskih in jih ne moremo videti s prostim očesom, zato si težko predstavljamo, kako bogato je življenje pod našimi nogami. Z DNK analizo organizmov pa lahko naslikamo to pestro sliko življenja v tleh.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Najboljši način obvladovanja krompirjevega virusa Y je sajenje odpornih sort krompirja. Z vzgojo odpornih sort poljščin se že desetletja ukvarjajo na Kmetijskem inštitutu. Naraščajoče število ljudi, spremembe podnebja, nove rastlinske bolezni in škodljivci namreč zahtevajo ustvarjanje novih, odpornejših in produktivnejših sort rastlinskih vrst. Današnje sorte večine kulturnih rastlin so posledica več tisočletij trajajočega procesa žlahtnjenja. Z njim poskušajo glavne poljščine prilagoditi na neugodne razmere, kot so visoke temperature, škodljivci in bolezni.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so razvili senzorske rastline krompirja, s katerimi v živo spremljajo oksidirajoče okolje v rastlinskih celicah. S pomočjo genetskih biosenzorjev so prvi odkrili signalizacijske celice, ki omogočajo odpornost krompirja proti okužbi z virusom Y.
Krompir je ena najpomembnejših kulturnih rastlin na svetu, krompirjev virus Y pa je eden najbolj razširjenih rastlinskih virusov, ki najpogosteje napada tobak, papriko, paradižnik in krompir. Pomemben je tudi z ekonomskega vidika. Kmetovalci lahko zaradi okužbe krompirja s tem virusom izgubijo 80 % pridelka. Prav ta virus je bil konec osemdesetih usoden za priljubljeno, a občutljivo sorto krompirja igor, ki so jo takrat gojili na treh četrtinah vseh krompirjevih polj po Sloveniji.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Z analizo fosilnega cvetnega prahu lahko ugotovijo, kaj se je pred tisočletji dogajalo v neposredni bližini Bohinjskega jezera.
Vrtino je potrebno za analizo posebej pripraviti. V laboratoriju jo vzdolžno prerežejo in jo postavijo v jeklene nosilce z metrom. Potem vrtino fotografirajo, naredijo granulometrično analizo, sledita pa še kemična in mineraloška analiza.
Naša ekipa je bila z raziskovalci, ko so na Bohinjskem jezeru naredili približno dva metra globoko vrtino.
Vsak teden je v oddaji Ugriznimo znanost matematična ali fizikalna uganka. Preizkusite svoje znanje!
Centrifuga pa tudi rešuje življenja. Za presaditev jeter potrebujejo od 5 do 20 enot krvi, kar pomeni od 5 do 20 krvodajalcev, pri ponesrečencih pa tudi do 30 enot krvi oz. 30 krvodajalcev. Vso kri je pred uporabo treba predelati z uporabo fizikalnih metod, tudi centrifugiranjem.
Neveljaven email naslov
