Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naša ustna votlina je prostor presežkov. V njej je najmočnejša mišica našega telesa, čeljustna mišica, najbolj gibljiva prečno progasta mišica, jezik, in najtrša snov, ki jo lahko zgradi človeško telo, sklenina. To pa lahko kljub vsemu uničijo bakterije, ki živijo v naših ustih. Mikrobiom naših ust sestavlja okoli 700 različnih vrst bakterij. Nekaj jih lahko povzroča različne bolezni ustne votline: gingivitis ali vnetje dlesni, parodontalno bolezen ali vnetje obzobnih tkiv in karies, zobno gnilobo, ki je ena pogostejših bolezni in je celo nalezljiva. Kako bolezni ustne votline vplivajo na zdravje drugih organov v našem telesu?
V zadnjih 30 letih se je število travniških dnevnih metuljev v Evropi zmanjšalo za približno 40 %. Številne vrste so ogrožene, nekatere so že izumrle. V Sloveniji živi 181 vrst dnevnih in okoli 3400 vrst nočnih metuljev. Število metuljev se manjša, čez 200 vrst je na rdečem seznamu ogroženih vrst, več kot 100 vrst je zavarovanih. Metulji so eni izmed najpomembnejših kazalnikov, ki nam razkrivajo, kako raznovrstno in biotsko pestro pokrajino imamo. Kaj pomeni njihovo izginjanje za naš planet? Jih še lahko rešimo?
V egipčanskih grobnicah so našli več tisoč let stara semena žit. Ko so jih posejali, je iz njih zrasla rastlina. A kaljivost je le ena od lastnosti kakovostnega semena, ki je osnova za dobro letino. Toda pridelovanje semen je zahtevnejše od pridelovanja rastlin za prehrano, zato v Sloveniji in po svetu primanjkuje semen. Kako z modernimi postopki pridelujemo in obdelujemo semena?
Analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravijo, da je kakovost kopalne vode v slovenskih morskih kopališčih odlična. V morju pa so lahko tudi mikroorganizmi, ki za ljudi niso nevarni, vendar pa negativno vplivajo na druga živa bitja. Potoki in reke lahko v morje prinesejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah. Tovorne ladje pripeljejo v morje balastne vode iz drugih delov sveta. Napake v kanalizacijskih sistemih lahko povzročijo izliv kanalizacije v morje. Čistilne naprave v morje izpuščajo komunalne vode, v katerih so lahko še vedno prisotne bakterije. Katere mikroorganizme najdemo v slovenskem morju in kako vplivajo na druge organizme?
Se spomnite svoje prve računalniške igrice? Ali pa najljubše? V računalniških igrah je ogromno znanosti. Posnemati znajo gibanje ljudi in fizikalne zakone. Pri igrah pa ne gre vedno le za užitek igranja. Rok Turk, državni prvak v reliju, nam je predstavil svoj simulator vožnje, ki popolnoma posnema ravnanje njegovega pravega dirkalnika. S simulatorjem opravlja treninge vožnje in testira različne nastavitve vozila. Pri igranju nekaterih iger lahko ljubiteljski igralci pomagajo reševati svetovne probleme, na primer sodelujejo pri iskanju tridimenzionalnih proteinskih struktur za potencialna zdravila. Navidezna resničnost postaja čedalje manj navidezna.
Nad eno najlepših plaž pri nas, Mesečevim zalivom, se razprostira veličasten klif, s katerega se je predlani odlomilo okrog 2000 kubičnih metrov materiala. Strokovnjaki pravijo, da se naravni procesi na tem območju še niso umirili. Kako nevarni so skalni podori na slovenski obali? Do skalnih podorov pri nas najpogosteje prihaja v goratem svetu, v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Popisali so jih kar 2100. Skalni podori pa se prožijo tudi v vzhodni Sloveniji. Tam ogrožajo stanovanjske in poslovne stavbe, ceste in železniške proge. Kakšni so pogoji za nastanek skalnih podorov? Znanstveniki ne morejo napovedati, kdaj točno se bo skalni podor zgodil, lahko pa predvidijo, kako bo potekal in kako obsežen bo. Katere podatke potrebujejo za modeliranje skalnih podorov?
Beli lasje in dlake, bela polt, modre oči. To je oseba z albinizmom, genetsko motnjo, ki povzroči pomanjkanje melanina – pigmenta, ki našo kožo, lase in oči varuje pred ultravijoličnim sevanjem sončne svetlobe. Ker ljudje z albinizmom niso zaščiteni z melaninom, so bolj dovzetni za kožnega raka, težave pa imajo tudi z očmi. Na svetu se v povprečju rodi ena oseba z albinizmom na 20.000 otrok. V Afriki pa je albinizem bolj pogost. Tam večina oseb z albinizmom umre pred 40. letom starosti. In tam v imenu čarovništva otrokom z albinizmom sekajo dele telesa. Zakaj pride do albinizma? Kakšno je tveganje, da bo oseba z albinizmom zbolela za rakom?
Decembra 2019 so na Kitajskem odkrili prve primere okužbe z novim koronavirusom. Virus se je hitro razširil po vsem svetu in 4. marca 2020 smo prvi primer okužbe z njim potrdili tudi v Sloveniji. Znanstveniki so začeli raziskovati virus, iskati cepivo, zdravilo, preizkušati teste, s katerim bi virus zaznali, iskati načine, kako bi ga uničili na površinah, kako bi preprečili njegovo širjenje, kako bi sledili epidemiji … Vse to tudi v Sloveniji! V oddaji bomo pogledali, kako se je z virusom SARS-CoV-2 spopadla slovenska znanost.
V Sloveniji imamo okoli 1300 manjših in večjih jezer in 28.000 kilometrov površinskih rečnih tokov. Njihova vodna in priobalna zemljišča imajo velik pomen in vpliv. Kje pa so ta površja na kraških poljih? Kako ta zemljišča vplivajo na kakovost površinskih vod in na našo pitno vodo.
Les je odličen naravni material. Njegova slabost pa je, da se pod vplivom temperature in vlage razteza in krči. To njegovo slabost lahko premagamo tako, da mu dodamo neki drug material. Če mu dodamo polimer, bo postal stabilen, trdnejši in obstojnejši! In tako bo postal kompozitni material. Eden prvih kompozitnih materialov je bilo blato pomešamo s slamo, ki je omogočalo trdnješe in obstojnejše gradnje. Danes pa poznamo celo vrsto kompozitnih materialov, ki imajo neverjetne lastnosti. So lahki, trdni, močni, elastični. Zato so iz modernih kompozitnih materialov narejeni balistični ščiti, športna oprema, deli gospodinjskih aparatov, avtomobilov, jadrnic, letal. Kompozitni material pa je tudi pametno steklo.
Kaj se zgodi, če imamo v rokah ptiča in ga izpustimo? Lahko poleti na hišo, na drevo, na grm ali še kam drugam. Kako bi lahko napovedali, kam bo poletel ptič? Če ga izpustimo 100-krat, dobimo podatke, da 50-krat poleti na hišo, 30-krat na drevo in 20-krat na grm. Tu se začne statistika. Kolikokrat izpustimo ptiča, da dobimo čimbolj točne in čimbolj natančne podatke? Katere ptiče spuščamo in na katere lahko sklepamo? S statistiko opisujemo aktualne množične pojave. Najprej se je uveljavila v agronomiji, danes ša je njena uporaba neverjetno široka. Z njo spremljamo in napovedujemo tudi epidemijo. Pomembno pa je, da statistične podatke tudi pravilno interpretiramo.
Živali lahko zavohajo hrano, nevarnost, drugo žival, pa tudi naša čustva, razstrelivo in bolezni, kot sta rak in covid-19. Voh je v živalskem svetu največkrat najpomembnejši čut. Kaj pa pri človeku? Zakaj lahko izgubimo voh, če se okužimo z novim koronavirusom? Zakaj in kako se je voh sploh razvil? Voh naj bi tudi človeku pomagal najti najprimernejšega partnerja za nadaljevanje vrste. A naravni telesni vonj poskušamo dandanes prikriti z mili, dezodoranti in parfumi. Kako pomemben je voh za sodobnega človeka?
Neveljaven email naslov
