Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji smo v letu 2020 zavrgli 68 kg hrane na prebivalca. S tem smo zavrgli tudi naravne vire, energijo, čas in delo, ki so bili porabljeni za pridelavo in pripravo hrane. Odpadna hrana je tako tretji največji povzročitelj izpustov toplogrednih plinov, njena količina pa kljub čedalje večji ozaveščenosti prebivalstva narašča. Kar polovica odpadne hrane izvira iz gospodinjstev, tretjina iz gostinstva in strežbe hrane, desetina iz distribucije ali trgovine z živili in dodatna desetina iz proizvodnje in predelave hrane. V gospodinjstvu torej zavržemo vsak šesti še užiten obrok. Kako lahko te količine zmanjšamo?
Od zaprtja rudnikov v Idriji, Mežici in Žirovskem Vrhu pri nas ne izkoriščamo več kovinskih mineralov. Pa vendar imamo v Sloveniji več kot 220 rudnih pojavov, pri katerih so tla, bogata s kovinskimi minerali, kot so sfalerit, galenit in boksit v različnih oblikah. Kovinski minerali vsebujejo kovine, na primer cink, svinec, galij in antimon. Nekatere od teh so uvrščene na seznam kritičnih surovin, ki jih industrija najbolj potrebuje. Najbolj znana kritična surovina je litij, ki ga vsebuje več različnih mineralov, med drugim tudi jadarit z območja reke Jadar v Srbiji, kjer bi radi odprli rudnik. Pa imamo litij tudi v Sloveniji?
Če v filmu vidimo, da nekdo leti ali beži pred dinozavrom, vemo, da to ni resnično. Toda z umetno inteligenco lahko nekomu tako spretno namestimo glavo na tuje telo ali položimo v usta besede, ki jih v resnici ni nikoli izrekel, da skoraj ni mogoče opaziti, da je posnetek lažen. Kako naredimo deepfake oziroma ponarejeni video? In kako težka je nasprotna pot, odkrivanje lažnih videoposnetkov? Čeprav so bili taki videi sprva namenjeni zabavi, jih dandanes čedalje pogosteje uporabljajo tudi za manipulacijo, zlorabo in izsiljevanje. Ali lahko fotografija našega obraza, ki smo jo za zabavo naložili v aplikacijo telefona, pristane v pornografskih posnetkih?
Čuvaji, reševalci, terapevti, pomočniki, človekovi najboljši prijatelji pa tudi biomedicinski modeli. Psi rešujejo človeška življenja tudi s sodelovanjem v kliničnih raziskavah odkrivanja bolezni in razvoja zdravil. S psi si delimo skupno okolje, zato so nekateri okoljski vplivi enaki za nas in pse. Delimo si tudi nekatere povzročitelje bolezni. Približno 60 bolezni je takih, ki se prenašajo s človeka na psa in obratno. Psi zbolevajo za rakom, artritisom, sladkorno in Alzheimerjevo boleznijo. Raziskave o boleznih pri psih pomagajo razumeti več o poteku in zdravljenju bolezni pri ljudeh. Kakšna je razlika med poskusno živaljo in biomedicinskim modelom? Zakaj je prav pes dober biomedicinski model in ne katera druga žival? Katere bolezni pri psih so že tako dobro raziskane, da se lahko najde podobnosti tudi pri ljudeh?
Leta 1982 je bilo odobreno prvo biološko zdravilo, inzulin za zdravljenje sladkorne bolezni. Od takrat razvijamo novo vrsto zdravil, ki omogočajo nove načine zdravljenja številnih bolezni. Danes imamo več kot 200 vrst bioloških zdravil. Največjo skupino predstavljajo monoklonska protitelesa za zdravljenje nekaterih vrst raka in nekaterih avtoimunskih bolezni. Biološka zdravila pridobivajo iz celic sesalcev, imajo zapleteno zgradbo in največkrat delujejo na vzrok bolezni. Zato so učinkovitejša od običajnih zdravil in imajo manj stranskih učinkov. Z njimi pa lahko zdravimo tudi nekatere redke bolezni. Prav to smo v Sloveniji prvi na svetu dokazali pri zdravljenju bolezni nodozni poliarteritis.
Vesolje merimo z Zemlje in z različnimi sondami, ki smo jih poslali v vesolje. Leta 1972 je NASA v vesolje poslala vesoljsko sondo Pionir 10. To je bila prva sonda, ki je uspešno prepotovala asteroidni pas med Marsom in Jupitrom ter dosegla zunanje planete. Znanstveniki menijo, da naše vesolje v premeru meri okoli 93 milijard svetlobnih let in da je celotno vesolje 250-krat večje od vidnega. Kako to vedo in kako merijo razdalje v vesolju? Kaj vse vpliva na posnetke vesolja z Zemlje in koliko posnetkov je potrebnih za verodostojno sliko nekega območja?
Glasba nas pomirja in spravi v boljše razpoloženje, zato potekajo številne raziskave o tem, kako bi njen vpliv uporabili tudi pri zdravljenju različnih bolezni. Bolnikom z epilepsijo, ki so poslušali Mozartovo sonato, se je izbruh epileptičnih napadov zmanjšal tudi za 60 odstotkov. Bolniki po možganski kapi, ki so že v akutni fazi poslušali glasbo, so bolje okrevali, poslušanje glasbe s petjem pa jim je pomagalo tudi pri povrnitvi govora. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani z glasbo med obsevanjem že več kot 15 let pomagajo bolnikom z rakom. Kako glasba deluje na naše možgane in kako je mogoče, da je njen vpliv tako velik?
Mladostništvo je čas telesnega, čustvenega, umskega in družbenega zorenja. Puberteta pa je proces pospešenega telesnega razvoja in poteka v zgodnjem mladostništvu. Spremembe pri mladostnikih v puberteti so posledica procesov, ki v tem obdobju potekajo v možganih. Danes vstopajo otroci v puberteto približno leto prej, kot so pred desetletji – deklice okoli 11., fantje pa okoli 13. leta. Pubertetniki zvečer težko zaspijo in zjutraj težko vstanejo. Zakaj prihaja do teh sprememb?
Poraba in proizvodnja električne energije se spreminjata. Lani smo največ električne energije porabili 2. decembra, najmanj pa 3. maja. V Sloveniji električno energijo proizvajajo jedrska elektrarna v Krškem, tri termoelektrarne, 22 hidroelektrarn, približno 11.990 sončnih elektrarn in dve vetrnici. Porablja pa jo pet velikih odjemalcev, 108.736 poslovnih odjemalcev in 855.039 gospodinjstev. Kako je mogoče, da imamo električno energijo vedno na voljo? Za uravnavanje enakosti med porabo in proizvodnjo skrbi naš elektroenergetski sistem. Kaj se zgodi, če poraba električne energije naraste?
Reke so največji vir onesnaženja morij s plastiko. Velike evropske reke prinesejo v morja več tisoč milijard delcev mikroplastike na leto, slovenske reke nekaj milijonov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo leta 2025 v morju na vsake tri tone rib ena tona plastike. Če ne bomo ničesar ukrenili, bo leta 2050 v morju že več plastike kot rib. Vsaka sedma riba in prav vsaka školjka v slovenskem morju ima kak delec mikroplastike. Kako onesnažene so slovenske reke z mikroplastiko, kaj se z njo dogaja v rekah in kakšne rešitve za zmanjšanje onesnaženja iščejo znanstveniki?
Most na Pelješac je z dolžino 2404 metre eden večjih evropskih mostov. Po tehnološki zahtevnosti gradnje in zahtevnosti projekta pa se uvršča tudi med najzahtevnejše mostove v svetu. Most stoji na območju izjemno visoke seizmične aktivnosti in sunkovitih vetrov. Primerna skalnata tla za vgradnjo temeljev pa so bila šele 80 metrov pod morskim dnom. Skoraj 130 metrov dolge pilote so v enem kosu pripeljali iz Kitajske in jih zabili v tla pod morjem. Most je projektiral slovenski inženir Marjan Pipenbaher, ki nam bo v studiu predstavil gradnjo mostu na Pelješac.
Cepiva poznamo že več kot 100 let. Njihova sestava se je z leti spreminjala. Danes imamo več različnih cepiv za 24 nalezljivih bolezni, covid 19 je 25. Kaj sestavlja cepiva, zakaj so primerne prav te spojine in kako se različna cepiva razlikujejo med seboj? Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Neveljaven email naslov
