Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skozi zgodovino je bila debelost dolgo časa statusni simbol, znak zdravja in le malo ljudi je bilo debelih. Danes je debelost stigmatizirana, debelost pa je postala resen svetovni problem, definirana je celo kot bolezen potrebna zdravljenja. Ali bi lahko bilo v maščobi karkoli koristnega? Znanstveniki so ugotovili, da je maščoba vir matičnih celic! V telesni maščobi se torej skrivajo celice, ki lahko rešijo življenje. Poleg tega je podkožna maščoba potrebna za normalno delovanje telesa. Kaj pa je zdrava meja?
Elektronska pošta, sporočila na pametnih telefonih, novice na internetu in na družbenih omrežjih – povsod se srečujemo z branjem in danes beremo celo največ v človeški zgodovini. Kako se znajti v tej gori besed in informacij? Bralna pismenost spada med pomembna znanja 21. stoletja. Kako poplava informacij in medijev vpliva na bralno pismenost? Kako se razlikuje branje elektronskih in tiskanih medijev? Raziskave kažejo, da imamo čedalje manjšo sposobnost osredotočenosti na to, kar beremo. Leta 2011 je naša pozornost v povprečju trajala 11 sekund, leta 2013 pa samo še 8 sekund. Kako bi lahko brali hitreje, kako bi lahko brali učinkoviteje?
Štirideset do petdeset Slovencev vsako leto potrebuje presaditev krvotvornih matičnih celic oziroma kostnega mozga. Med 29 milijoni darovalcev z vsega sveta najdejo ustreznega darovalca za manj kot 30 ljudi. Zakaj je tako in kdo bi jim lahko rešil življenje? Najbolj ustrezni darovalci so po navadi ožji družinski člani, saj so si genetsko najbolj podobni. Kaj sploh so krvotvorne matične celice in zakaj jih potrebujemo? Kdaj in zakaj je presaditev teh celic edina možnost za preživetje? Kako se jih daruje? Spoznali boste Mileno in Tomaža, ki sta ozdravela prav zaradi presajenega kostnega mozga. Izvedeli pa boste tudi, kako lahko vsak od nas pomaga tistim, ki potrebujejo presaditev kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic.
Vsakdanje osnovno gibanje, ki ga ima večina od nas za samoumevno, je za invalide preprosto nemogoče. S pomočjo eksoskeletov pa bi ti lahko ponovno hodili. Uporabni so tudi za ljudi, ki nimajo težav s hojo. Elektromehanska pomagala si človek lahko nadene in z njimi počne prej težko izvedljiva opravila. Kako eksoskeleti pomagajo delavcem v avtomobilski industriji, medicinskim sestram, da lažje prenašajo negibljive bolnike in kako vojakom, da nosijo več sto kilogramsko opremo? Kako jih uporabljajo bolniki po nevroloških poškodbah na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu SOČA in koliko energije bi lahko privarčevali z gleženjskim eksoskeletom iz Instituta Jožef Stefan?
Ali kdaj odprete bombonjero in ne odnehate jesti, dokler pred vami ne ostane le prazna škatla? Po zaužitju sladke jedi se vsaj nekaj časa počutimo dobro. Uživanje sladkorja namreč spodbudi izločanje živčnih prenašalcev serotonina in dopamina, ki nas pomirjata in izboljšujeta razpoloženje. Sladkor pa ima tudi negativne plati. Od njega smo lahko odvisni. Zaradi visoke kalorične vrednosti je eden izmed pomembnih krivcev za debelost. Diabetiki ga ne smejo uživati. Da bi se izognili negativnim vplivom sladkorja, smo ustvarili umetna sladila. Kako se ta razlikujejo od naravnega sladkorja? Ali lahko umetni sladkor uživamo neomejeno? Kje najdemo umetna sladila in ali so res popolnoma varna za naše zdravje?
Dokazano je že, da so v jezerih, rekah in tudi v naši pitni vodi ostanki zdravilnih učinkovin. Ker ljudje dočakamo čedalje višjo starost, nas v starosti spremlja vse več bolezni. Zato se povečuje uporaba zdravil. Starejši v povprečju jemljejo od 5 do 10 zdravil na dan. Težava pa je, da del zdravilnih učinkovin pride v okolje. Tam se njihova vloga spremeni. Njihovo delovanje ni več koristno, ampak škodljivo. Zdravilne učinkovine postanejo v okolju onesnažila. Kako sploh lahko ostanki zdravil pridejo v okolje in kako vplivajo na živali pa tudi na nas?
V Sloveniji oživljamo ovčjerejo in spet se kaže potreba po pastirskih psih. Eden izmed njih bi lahko bil kraševec ali kraški ovčar. To je slovenska avtohtona pasma psa, ki je k nam prišel s pastirskimi nomadskimi plemeni z Balkana in tako v preteklosti varoval ovce. Ko se je zmanjšala ovčjereja in s tem potreba po čuvanju ovac, se je zmanjšalo tudi število kraševcev. Danes je kraševec ogrožena pasma, saj jih živi le še okoli 900! Jih bomo lahko s pomočjo znanosti rešili? Ali bi lahko kraševci spet čuvali ovce?
Slovenci smo po inteligentnosti na 11. mestu. Tja nas je postavila raziskava, ki je sestavila lestvico 80 držav z najvišjim in najnižjim povprečnim količnikom njihovih prebivalcev. Naš povprečni IQ naj bi bil 96, kar nas uvršča med povprečno inteligentne. Meja genialnosti naj bi bila pri vrednosti 148, kar omogoča vstop v društvo superpametnih – Menso. Kaj sploh pomeni biti nadpovprečno inteligenten? In kako se inteligentnost izmeri? Kaj pravzaprav določa našo inteligentnost in ali lahko nanjo vplivamo sami? Ko je umrl Albert Einstein, so patologi njegove možgane temeljito proučili pod mikroskopom, da bi odkrili skrivnost njegove izjemne inteligence. Kaj so odkrili?
Naš svet sestavljajo majhni delci. Večino jih že poznamo, vendar imamo dokaze, da obstajajo tudi delci, ki jih še nismo odkrili. Zato, da bi jih spoznali, so znanstveniki zgradili neverjetne naprave, polne natančnih instrumentov, pospeševalnike, v katerih iščejo manjkajoče delce, osnovne gradnike našega vesolja. To so objekti presežkov in tudi v njih se dogajajo ekstremne stvari. Pospeševalniki spadajo med največje objekte na Zemlji. V njih sta bili doseženi najvišja in najnižja temperatura na Zemlji ter tudi izredno nizek tlak. Spoznali bomo dva izmed najpomembnejših pospeševalnikov na svetu in govorili o tem, kaj pravzaprav znanstveniki delajo v njih in kaj od tega lahko uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju.
Holesterol je ena najbolj raziskanih malih molekul v biologiji. Za njene raziskave je bilo podeljenih kar 13 Nobelovih nagrad. Kljub temu pa še danes ne vemo vsega o njej. Vemo, da je nujno potrebna za življenje, ko pa so njene vrednosti nad dopustno mejo, postane eden največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Kar dve tretjini odraslih Slovencev med 35. in 70. letom ima povišan holesterol. Kaj to pomeni? Za katerimi boleznimi lahko zbolimo, če imamo preveč holesterola?
Možgani naj bi bili najbolj zapletena stvar v vesolju. Odkar se je razvilo človeštvo, se je velikost človeških možganov podvojila. V zadnjih petih letih smo se o naših možganih naučili več, kot prej v 5 tisoč letih. Nova odkritja pa se vrstijo eno za drugim. Lansko leto so znanstveniki identificirali predel možganov, ki sproža učinek placeba. S tem odkritjem se odpirajo nove možnosti za zdravljenje kroničnih bolečin. Odkrili pa so tudi del možganov, ki nadzira lov, ter našli način, kako ga vklopiti in izklopiti. Predstavili bomo ti odkritji in pojasnili, kako bi se zaradi njiju lahko spremenilo naše življenje.
V Sloveniji imamo več kot 1000 krmišč. Namenjena so predvsem medvedom, jelenjadi in divjim prašičem, redno pa jih obiskuje še več kot 15 drugih različnih živalskih vrst. Lovci jim vsako leto pripravijo več ton krme. Zakaj sploh krmimo divje živali? In ali krmljenje pozitivno vpliva nanje? V Severni Ameriki in večjem delu Evrope je krmljenje medvedov prepovedano. Slovenski medvedi, posebej so opazovali medvede Ano, Evo in Nejca, pozimi v svojem brlogu preživijo skoraj polovico manj časa kot medvedi drugod. Zakaj v Sloveniji vsako leto odstrelimo 90 medvedov in več tisoč divjih prašičev?
Neveljaven email naslov
