Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto 2016 je bilo za eno sekundo daljše. Ura je ob 23:59 pokazala namesto 59 kar 60 sekund. Čas smo si zamislili ljudje, vezan pa je na gibanje Zemlje okoli Sonca, na dan in noč ter na letne čase. Zakaj je dan dolg ravno 24 ur in zakaj ima ura 60 minut? Enoten čas je bil potreben, ko se je začel železniški promet. Ampak takrat ure niti približno niso bile tako točne, kot danes. Danes imamo najbolj točne ure na svetu, ki se zmotijo za eno sekundo v nekaj milijonih let. To so atomske ure, eden najbolj izjemnih dosežkov znanosti in tehnologije. Zakaj pravzaprav porebujemo tako točćne ure? Na te ure se zanašajo delovanje interneta, sistemov GPS, oddajanje radijskih in televizijskih valov in bančne transakcije. Ampak znanstveniki razvijajo šenatančnejšre ure. O tem, zakaj potrebujemo tako natančno merjenje časa, bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost!
Antibiotiki rešujejo na milijone življenj. Brez njih bi nas pokopale običajne bakterijske okužbe pa tudi presaditve organov ne bi bile mogoče. Toda bolj ko jih uporabljamo, manj učinkoviti postajajo, saj se bakterije proti njim naučijo razviti odpornost. Septembra lani je v Združenih državah Amerike umrla bolnica, ki se je v Indiji okužila s superbakterijo klebsiella pneumonie. Zdraviti so jo poskušali s kar 26-imi različnimi antibiotiki, vendar je bila bakterija odporna proti prav vsem. Svet se vse pogosteje srečuje s tako imenovanimi superbakterijami, ki vsako leto ubijejo okoli 700 tisoč ljudi. V desetih letih lahko pričakujemo več smrti zaradi superbakterij kot zaradi raka. Zadnji antibiotik, ki je prišel na police lekarn, so odkrili leta 1984. Zakaj je izjemno težko najti nove? Znanstveniki sestavine za antibiotike iščejo v zemlji, na dnu oceanov in celo v človeških nosovih. In kako uspešni so znanstveniki? Predstavili vam bomo nekaj potencialnih novih antibiotikov.
Dober les že znamo izkoriščati. Nove raziskave pa nam bodo dale odgovore na vprašanje, kako izkoristiti še odpaden les, ki še vedno vsebuje znatne količine celuloze, hemiceluloze, lignina in ekstraktov. Že danes znamo iz tega narediti prehranska dopolnila, zaščitne premaze, lepila, izolacijske materiale, trdne biorazgradljive plastične materiale, arome… Z boljšim izkoristkom lesa bi tako lahko nadomestili številne izdelke, ki jih pridobivamo iz fosilnih virov. Tako pa bi lahko tudi zmanjšali našo odvisnosti od nafte.
V prvi oddaji novega leta se bomo še enkrat ozrli v preteklo leto. Kaj je bilo najpomembnejše, najzanimivejše ali najobetavnejše na področju znanosti? Predstavili vam bomo nekaj najodmevnejših slovenskih znanstvenih dosežkov v letu 2016. Skupini znanstvenikov Kemijskega inštituta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je uspelo najti gen za vitkost. Na Inštitutu Jožef Stefan so odkrili novo vrsto spominskega elementa in dosegli svetovni hitrostni rekord optičnega elementa, kar bo oboje lahko po dolgem času spet omogočilo velik napredek pri hitrosti računalnikov. To sta le dva dosežka, ki ju bomo predstavili v oddaji.
Da lahko vidimo, potrebujete zapleten organ - oko. Kaj je mogoče narediti, če oko ne deluje, kot je prav in človek oslepi? Poznamo umetno srce, umetne ledvice, s slušnimi aparati znamo vzpostaviti sluh. Znajo zdravniki zdraviti tudi slepoto? Čudežnega zdravila za povrnitev vida še ni, a raziskovalci so se dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi povrnejo vsaj del vida. Gre za tako imenovani bionični vid. Kako deluje bionično oko? In kaj lahko pacienti s tem vsadkom vidijo?
Ognjemet so izumili Kitajci okoli 10. stoletja, ko so odkrili, da je zmes, ki nastane pri mešanju solitra z žveplom in ogljem, eksplozivna. Z ognjemetom so odganjali zle duhove ob prehodu zime v pomlad, uporabljali pa so ga tudi pri praznovanjih. Ognjemet je danes nepogrešljiv del praznikov. Zakaj so nam tako všeč? Kako so sestavljenje rakete in katere snovi jim dajejo posamezne barve? Pirotehnična sredstva pa imajo tudi negativno stran. Ob njihovi eksploziji nastane dim, ki vsebuje težke kovine, ogljik, žveplo in nekatere precej strupene snovi. Ali in kako lahko to vpliva na nas?
2020 naj bi na svetu živelo že 7,8 milijarde ljudi, od katerih jih bo 70 % živelo v mestih. Zato potrebujemo nujne rešitve, kako sodobna velika mesta sploh obvladati in omogočati njihov nadaljnji razvoj. Med najpametnejša mesta na svetu spadajo Pariz, Stockholm, Barcelona, Dunaj, Berlin, Tokio, London, New York, Singapur. Kako zelo pametna pa je Ljubljana? In kako zelo uporaben je koncept pametnega mesta za druge kraje v Sloveniji?
Strupene kače vsako leto zastrupijo več kot 5 milijonov ljudi po svetu. Več kot 200.000 jih zaradi njihovega strupa umre, veliko pa jih ostane trajno invalidnih. In strupene niso samo kače! Živalsko kraljestvo vsebuje več kot 100.000 strupenih vrst. Je mogoče, da bi nam nekaj takega, kar na naše telo učinkuje tako uničujoče, močno in usodno, lahko koristilo? Bi lahko smrtonosen strup spremenili v nekaj za nas koristnega?
Človeška ribica je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah. Je endemit, kar pomeni, da živi na zelo omejenem območju, to je le na Dinarskem krasu in nikjer drugje na svetu. Populacija črne človeške ribice pa je celo svetovni fenomen, saj živi samo v Beli krajini! Okolje, v katerem živi, je vedno bolj onesnaženo, zaradi česar je človeška ribica ogrožena vrsta. Ker lahko človeška ribica živi celo 100 let, znanstvenike zanima, kako nanjo vpliva onesnaževanje. O tej ogroženi živalski vrsti vemo že marsikaj, ne poznamo pa še njenega genoma in ne znamo ločiti samca od samice. Kaj kažejo najnovejše raziskave človeške ribice?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Leta 1997 je Jeanne Calment preminula po 122-ih letih in 164-ih dneh življenja. S to starostjo je najstarejša znana oseba v zgodovini. Bi lahko vsi živeli tako dolgo? Bi lahko živeli še dlje? Znanstveniki pravijo, da je 125 let najvišja starost, ki jo lahko doseže človek. Ne glede na napredek regenerativne medicine, naša telesa preprosto ne morejo živeti dlje. Zakaj? Kaj staranje v resnici pomeni in kako spreminja naše telo? Ali res ni načina, ki bi upočasnil proces staranja? Ali k daljšemu življenju pripomore prehrana, rekreacija, zdravila ali nekaj popolnoma drugega?
Si predstavljate, da bi se lahko cepili proti Alzheimerjevi bolezni ali tumorju? Do danes smo s cepljenjem izkoreninili črne koze, naslednja bolezen na vrsti za izkoreninjenje je otroška paraliza. Cepljenje spada med enega največjih uspehov v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti. Slovenski znanstveniki pa sodelujejo pri raziskovanju cepiva za bolezen starejših – Alzheimerjevo bolezen. Medtem sta v svetu že registrirani dve cepivi proti raku - eno zdravi raka na prostati, drugo pa maligni melanom – najhujšo obliko kožnega raka. Ali bo lahko kdaj cepljenje izkoreninilo vse smrtonosne bolezni, za katere danes nimamo zdravila?
Neveljaven email naslov
