Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Državni svet je prejšnji teden izglasoval veto na Zakon o delovnih razmerjih in tudi na novelo Zakona o tujcih. Oba dvigujeta veliko prahu, zastala so tudi pogajanja med socialnimi partnerji. Vlada je tudi zaradi evropskih zahtev pohitela s sprejemanjem. Zakona gresta v ponovno odločanje v državni zbor, kjer bo potrebnih 46 glasov poslancev. O tem, kaj je zmotilo državne svetnike, pa več v pogovoru s predsednikom Državnega sveta Markom Lotričem.
Pri poklicu krznarja mojstri in mojstrice uporabljajo večstoletne izkušnje in sodobne pristope. Šole, kjer bi mladi pridobivali ustrezno znanje, v Sloveniji ni, zato morajo v tujino. Več kot 100 let pa ohranjajo veščine in spretnosti rokodelske tradicije pri Krznarstvu Eber v Ljubljani.
Lesnopredelovalna industrija v Sloveniji dosega vse boljše rezultate. Prihodki od prodaje so se v zadnjih 10 letih povečali za 60 odstotkov. Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport spremljajo in z različnimi ukrepi spodbujajo razvoj te panoge. Povečanje števila zaposlenih v panogah, povezanih z lesom, s 13.800 na 15.000 je samo eden od ciljev, ki so si jih zadali v Slovenski industrijski strategiji do leta 2030.
Delo in izdelke tokratnega vizionarja lahko občudujemo na najprestižnejših zasebnih plovilih. Podjetje, ki zaposluje 70 ljudi, si je izborilo svetovni tržni delež pri tehnološko najzahtevnejših izdelkih. V prihodnjih letih načrtuje podvojitev prihodkov in povečanje števila zaposlenih. V zadnjih dveh desetletjih so opremili več kot 140 megajaht.
Idrija je mesto, kjer so v preteklosti moški rudarili, ženske pa klekljale. Današnji čas piše novo poglavje žlahtne čipkarske umetnosti. Obiskali smo Lidijo Anzelm, ki ustvarja v čudovitem ambientu idrijskega gradu. Pravi, da zvok klekljev pomirja in je izziv za ustvarjalnost, čipke pa so lahko prodajno uspešen izdelek.
Sprejeti predlog novele zakona o delovnih razmerjih razburja delodajalske organizacije. Opozarjajo, da so tudi ti ukrepi neusklajeni in da so v predlog novele prišli mimo pogajanj. Nekatere rešitve iz koalicijske pogodbe so za delodajalce popolnoma nesprejemljive.
Vizionarska zgodba se je razvila iz družinske kmetije, velike dobrih 10 hektarjev. Danes družina Krajnc na več kot 860 hektarjih njivskih površin v Lenartu in Slovenskih goricah prideluje različne poljščine, ob tem pa se ukvarjajo z rejo prašičev in pitancev ter opravljajo strojne storitve za okoliške kmete. Nenehno budno spremljajo novosti na trgu novih tehnologij in so že krepko vstopili v digitalni svet.
Tesar je bil nekoč eden najbolj cenjenih poklicev. S pomočjo tesarskih mojstrov so se v preteklosti gradila cela mesta, mostovi, ladje. Sodoben tesar pa mora ob klasičnih delih poznati tudi nove gradbene materiale in vrste zahtevnih opažnih konstrukcij z montažo. Večina tesarjev je danes priučenih. Njihove spretnosti smo občudovali pri tesarski družini Bučar.
Z ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh o tem, da je digitalizacija nova realnost. Tudi zato, da bi prebivalcem zagotovili svetovanje in uporabniško podporo, sta Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Ministrstvo za digitalno preobrazbo odprla prvih 62 tako imenovanih digi info točk.
Urarstvo je po vsem svetu izumirajoča obrt, saj mojstrov za popravila starejših ur skoraj ni več. Med redkimi, ki vztrajajo, so tri generacije Lečnikovih. Pri njih se znanje, ki ga pridobivajo tudi v tujini, prenaša naprej.
Predelava lesa družinsko podjetje Krančič spremlja že več generacij. Velik korak naprej pa so naredili sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se preselili in v industrijski coni Glin v Nazarjah zgradili svojo halo. Z naložbami in razvojem so postali eno najuspešnejših zasebnih lesnopredelovalnih podjetij.
Mladih, ki bi želeli opravljati delo v mlinu, je izredno malo, čeprav danes to ni več tako težaško delo kot nekoč. Med redkimi, ki še vztrajajo, je družina Korošec iz Zabovcev pri Ptuju. Pohvalijo se lahko z več kot 200-letno tradicijo mlinarstva, veselje do tega poklica pa prenašajo že na četrto generacijo.
Neveljaven email naslov
