Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nedavni Festival rokodelcev v Mariboru je znova privabil veliko obiskovalcev. Predstavljali so se mojstri obrtniki ter na delavnicah prikazovali rokodelske spretnosti in veščine. Med drugim smo lahko občudovali mladega kovača pri kovanju podkvice za srečo, steklopihalca, pletarja in številne druge. Tudi tako skušajo mlajšim predstaviti že pozabljene veščine in obrti.
Viktor Markelj je prejemnik letošnjega najvišjega inženirskega priznanja, nagrade za inženirsko odličnost, ki jo podeljuje Inženirska zbornica Slovenije. Je strokovnjak za gradnjo mostov in projektant velikih premostitvenih objektov doma in v tujini. Med njegovimi dosežki je najdaljši, 833-metrski avtocestni most čez reko Muro, prav tako najdaljši železniški objekt v Sloveniji, viadukt Pesnica, in tudi najvišja stavba pri nas, razgledni stolp Kristal. Sicer pa v vsako rešitev dodaja izboljšave, inovativne predloge. Dejaven je tudi na izobraževalnem področju, je avtor 200 strokovnih in znanstvenih člankov ter soavtor patenta za inovativen način gradnje, ki je omogočil gradnjo mostu Ada v Beogradu.
Ob sprehodu skozi pekarno najprej opazimo krušne peči, delo z njimi terja veliko znanja in izkušenj. V eno peč gre celo 90 hlebčkov. Pekarska zgodba Blanke Arnečič sega v leto 1993. Sprva je pekla le za sosede, haloško gibanico pa za posebne priložnosti in tako na haloški kmetiji preživljala družino. Danes pa to zgodbo z 18 zaposlenimi sooblikuje že druga generacija. Prihodnost podjetja vidijo v ohranjanju starih receptur in širitvi prodaje po spletu.
V oddaji smo vam že predstavili kovača, ki delujeta vsak na svojem področju od orodjarskega do umetnostnega. Poznamo pa še eno, zelo pomembno – podkovsko kovaštvo. To obrt pri nas obvlada le okoli 15 mojstrov. Že pred leti so ustanovili Združenje podkovskih kovačev Slovenije, da bi izboljšali znanje in uredili področje dela. Sicer pa je bila Karin Potočnik v Šentjurju pri Celju in je pri delu spremljala kovača Dejana Kalana in Silvestra Javornika. Oba poudarjata, da je delo zelo strokovno, na trenutke tudi težko, vendar ga opravljata z veliko ljubezni do konjev.
Odnosi do zaposlenih, okolja, skupnosti, trga, tudi do konkurence pa so pomembni pri pridobitvi certifikata Družbeno odgovoren delodajalec. Pred dnevi ga je prejelo 38 slovenskih podjetij in organizacij. V zadnjih petih letih je bilo v postopek pridobivanja certifikata vključenih že več kot 220 delodajalcev. Družbena odgovornost podjetij ni nov pojem ali nova obveza za podjetja. Medtem ko smo jo v preteklosti poznali z vidika donacij in sponzorstva, je zdaj veliko več in pridobiva pomen. Tudi tuja podjetja danes ob nakupu lastniških deležev ali sklepanju poslov z novimi partnerji vse pogosteje povprašajo tudi o tem, kakšna je njihova družbena odgovornost.
Podjetje Elpro Križnič je v slabih 40 letih delovanja naredilo velik preskok od domače garaže do najsodobnejše pametne tovarne. Z znanjem in izkušnjami se je Ivo Križnič najprej lotil izdelave elektroenergetskih naprav, leta 2008 pa se je podjetje usmerilo tudi na področje predelave pločevine. Zamisel o avtomatiziranem in robotiziranem strojnem parku na dobrih 15.000 kvadratnih metrih je družina Križnič prenesla iz Združenih držav Amerike. Trenutno zaposlujejo 110 ljudi in so lani ustvarili 17 milijonov evrov prihodkov.
Med prejemniki letošnjih priznanj za kakovost gostinske ponudbe na 14. Dnevih slovenskega turizma je tudi Zofka Kanovnik, ki vodi družinski hotel in restavracijo Korošica v Šentjanžu pri Dravogradu. Karin Potočnik je obiskala ekipo, ki prisega na iskrenost, pogum in trdo delo. V prihodnjih dveh letih načrtujejo gradnjo hotela s petimi zvezdicami in celotno energetsko sanacijo.
Čeprav ni enotnega recepta, kako najti pravo pot, je pomembno raziskovanje, pridobivanje informacij in praktičnih izkušenj ter spremljanje trga dela. Prav je, da vemo, ali je v nekem poklicu možnost zaposlitve, da torej prepoznamo, kateri poklici so iskani. Živimo v času številnih priložnosti, hitrih sprememb in napredka, ki so zelo spremenili tudi delovna mesta in obrtniki menijo, da jih mladi še premalo poznajo. Bilo smo na Kariernem sejmu v Mariboru, ki ga je obiskalo rekordnih 6500 mladih.
Tudi gostinstvo, ki ustvari okoli 12 odstotkov bruto domačega proizvoda in je izjemno pomembna gospodarska panoga, čakajo zakonodajni in kadrovski izzivi. Prav slednji so pereč problem, saj po ocenah Obrtno-podjetniške zbornice v panogi primanjkuje kar 10 000 delavcev. Tudi o tem so udeleženci govorili na nedavnih Dnevih slovenskega turizma v Laškem.
Do 16. novembra so morali delodajalci sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotavljajo, da zaposleni v času upravičenih odsotnosti in izrabe počitka ne bodo na razpolago delodajalcu. Ker tovrstne prakse v Sloveniji še ni, bo na začetku izvajanja veliko negotovosti, opozarjajo v gospodarstvu. Inšpektorji bodo v začetku bolj kot kaznovali, svetovali.
Najprej bomo obiskali podjetje Prost prostor v Radljah ob Dravi. Njegova zgodba se je začela v kleti z izdelavo reklamnih napisov. V dobrih 30 letih so v podjetju vpeljali visoko tehnologijo in dejavnost razširili še na področje turizma. Zaposlujejo okoli 20 ljudi, ob slovenskem pa delujejo še na avstrijskem, hrvaškem in italijanskem trgu.
Poklic gozdar je ključen za upravljanje, varstvo in trajnostno rabo gozdov. Gozdarji skrbijo za sajenje in varstvo dreves, nadzor sečnje ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Izobraževanje poteka na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni ter na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor. Dan smo preživeli z mariborskimi dijaki.
Neveljaven email naslov
