Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predvsem božično-novoletne praznike ljudje tradicionalno preživijo doma z družinami. A ni jih malo, ki bodo te dni na delovnem mestu in s svojim delom osrečevali ljudi. Veliko dela pa ima v decembru tudi Dušan Knehtl, ki že vrsto let izdeluje jaslice.
Pekarna Blanka je vzor skromnega, a uspešnega družinskega podjetja. Sprva je Blanka Arnečič pekla kruh in znamenito haloško gibanico za sosede, nato pa se je podjetje tudi s sinovo pomočjo iz leta v leto bolj širilo. Darjan Arnečič je del družinske obrti že vse življenje, z rosnimi 16 leti je prevzel vajeti družinskega podjetja in začel razvijati recepture. Čeprav načrtujejo obnovo pekarne in širitev ponudbe tudi na tuje, bodo ostali zvesti starim receptom. Vedno nove rešitve pa išče Viktor Markelj, prejemnik letošnjega najvišjega inženirskega priznanja, nagrade za inženirsko odličnost, ki jo podeljuje Inženirska zbornica Slovenije. Je strokovnjak za gradnjo mostov in projektant velikih premostitvenih objektov doma in v tujini. Med njegovimi dosežki je najdaljši, 833-metrski avtocestni most čez reko Muro, prav tako najdaljši železniški objekt v Sloveniji, viadukt Pesnica, in tudi najvišja stavba pri nas, razgledni stolp Kristal.
Katera bodo nova imena v krogu odličnih? Spet bomo spremljali podelitev prestižnih priznanj za poslovne dosežke, inovativnost in odličnost. Predstavili vam bomo tudi podjetnika in obrtnika leta ter najstarejšega obrtnika.
Tokrat smo bili v Slovenski Bistrici, na obisku v novi pametni tovarni prihodnosti, zgrajeni po načelih trajnosti in industrije 4.0. Podjetje je leta 1987 v garaži domače hiše v Slovenskih Konjicah ustanovil Ivo Križnič, danes pa sta vanj vpeti tudi obe hčeri Sintija in Tina. Gradnjo tovarne je z razvojnimi sredstvi delno podprla država, naložba je stala dobrih 14 milijonov evrov. Zamisel o avtomatiziranem in robotiziranem strojnem parku na dobrih 15.000 kvadratnih metrih je družina Križnič prenesla iz Združenih držav Amerike. Kar 40 odstotkov elektronaprav naredijo za papirno industrijo. Ob elektroenergetiki pa so prisotni tudi v vojaški, naftni, farmacevtski in avtomobilski industriji.
Samostojna poslovna pot v gostinstvu se je za Zofko Kanovnik začela leta 1998, ko je odkupila staro gostišče in se lotila prenove. Danes vodi družinski hotel in že načrtuje gradnjo hotela s petimi zvezdicami. Hčeri, ki sta se ji pridružili v poslu, prav tako sledita viziji ekipe, ki prisega na tradicijo s pridihom sodobnosti. O gostinstvu in izzivih panoge pa so govorili tudi na 14. Dnevih slovenskega turizma. Poseben poudarek je bil na trajnosti, podprti z inovacijami in sodobnimi tehnološkimi rešitvami, ter ohranjanju gostoljubnosti. Udeleženci so spregovorili tudi o tem, kako v nepredvidljivem in spreminjajočem se okolju ohraniti ter hkrati razvijati Slovenijo kot trajnostno in privlačno turistično destinacijo. Izbira poklica je ena izmed najpomembnejših odločitev v življenju. Da bi bilo mladim lažje, številne ustanove in združenja pripravljajo promocijske dogodke predvsem za deficitarne poklice. Ena takih prireditev je bil tudi Karierni sejem v Mariboru, ki ga je v dveh dneh obiskalo rekordnih 6500 mladih.
Podjetje Prost prostor je pred 33 leti začelo z reklamnimi napisi in se nato specializiralo za izdelavo prezračevalnih fasadnih sistemov. Danes ta segment predstavlja kar 85 odstotkov proizvodnje. Podjetje je sicer nastalo iz Reklamnega studia, katerega korenine segajo v leto 1993. Svojo vizijo pa nadgrajujejo v turizmu. Zaposlujejo predvsem tehnične kadre, po zgledu iz Avstrije pa si želijo, da bi tudi pri nas obstajal specializirani izobraževalni program za izdelovanje reklamnih napisov. Čeprav se gozdarji radi pohvalijo, da so njihove pisarne širni gozdovi, pa se izobraževanje vendarle začenja v učilnicah in nadaljuje na terenu. Z ekipo Vizionarja smo dan preživeli z dijaki na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor.
Pravočasna dostava, nižanje stroškov, pomanjkanje voznikov in pritiski po optimizaciji procesov ter zelenem prehodu. To je samo nekaj izzivov, s katerimi se srečujejo logistična podjetja. Na vse zahtevnejšem trgu že več kot 50 let deluje avtoprevozniško podjetje Aleksandra Bizjaka. Danes poslujejo v štirih evropskih državah, so specializirani za prevoz cvetja in imajo več kot 300 zaposlenih. Vse bolj pa zamira oglarska obrt. Nekdaj cvetoča dejavnost čedalje bolj postaja turistična zanimivost, čeprav je povpraševanje po oglju veliko. Obiskali smo enega izmed večjih slovenskih oglarjev Janeza Medveda z Dol pri Litiji, kjer letno pripravijo še okoli sedem kop. Te obrti, ki zahteva veliko fizičnega dela, pa se je lotil tudi študent gozdarstva Domen Frece, ki je o tej temi pisal diplomsko nalogo.
Uporaba biomase v ogrevalnem sektorju EU predstavlja približno 75 % celotne rabe energije. V Sloveniji se z lesno biomaso ogreva skoraj polovica gospodinjstev. Čeprav se trg izrabe biomase pri nas še razvija, podjetje Biomasa Benda vidi številne priložnosti za rast in inovacije predvsem v izboljševanju tehnoloških procesov. Samo lani so proizvedli več kot 280.000 kubičnih metrov sekancev. Večino jih prodajo na avstrijskem trgu. V oddaji pa smo spoznali tudi delo pogrebnikov. Gre za delo, ki zahteva spoštljivost, sočutje, organizacijske sposobnosti.
Od spletnega oglaševanja do lastne aplikacije Intrix, prevedene tudi v kitajščino, od prvih ponudnikov računalništva v oblaku do vodilnih v slovenskih rešitvah za podporo prodaji, to je le nekaj podatkov, ki opišejo podjetje Intera s Ptuja. Letos so postali naj zaposlovalec, ta naziv so osvojili že trikrat. V podjetju poudarjajo, da je skrb za zadovoljne zaposlene na prvem mestu.
Marko Lukić se je uveljavil v svetu alpinizma, nato pa se je na očetovo pobudo podal še v poslovni svet. Prav športna discipliniranost, vztrajnost, tekmovalni in ekipni duh pa so lastnosti, ki jih vpeljuje v podjetje. Imajo lasten razvojni in arhitekturni biro, pri inovativnih rešitvah pa se uvrščajo v sam vrh podjetij, ki izdelujejo lesene hiše. Kot ključno prednost v podjetju poudarjajo, da zelo hitro vse ugotovitve iz proizvodnje in montaže implementirajo v nove proizvode. Eden izmed poklicev prihodnosti je gotovo mehatronik. Poklic je interdisciplinaren, saj združuje znanja iz mehanike, elektronike in računalništva. Obiskali smo Srednjo šolo Ravne na Koroškem, na kateri v vseh treh letnikih izobražujejo 84 dijakov. Šola pa na področju praktičnega usposabljanja sodeluje z več kot 60 gospodarskimi družbami.
Katjo Marolt je zlatarstvo privlačilo že od nekdaj, vendar se je za samostojno pot odločila šele po skoraj 20 letih dela pri zlatarskem mojstru. Široko poznavanje področja jo danes uvršča med mojstrice zlatarstva in srebrokovaštva, njena galerija nakita pa postaja vse bolj znana tudi v tujini. Prav na previdnost pri nakupu žlahtnih kovin pa opozarjajo v uradu Sektorja za meroslovni nadzor. Vse več je namreč spletnih prevar, predvsem pri nakupih zlatnine iz tujine. Polstenje je ena izmed najstarejših tehnik za izdelavo tkanin. Poznamo suho polstenje, pri katerem ovčjo volno obdelujejo s posebno iglo, in mokro, kjer postopek poteka s pomočjo milnice. Z veliko potrpežljivosti in spretnosti si lahko izdelamo koristne izdelke. Eno izmed mojstric polstenja Anjo Musek iz Škofje Loke je obiskala ekipa oddaje Vizionar.
Konec septembra so se slovenski prevozniki že sedmo leto zapored srečali na tradicionalni prireditvi, ki je prerasla v največji družabni, poslovni in sejemski dogodek slovenskega cestnega transporta. Glavnina slovenskih prevozniških podjetij so manjša družinska podjetja. Ob vsakodnevnih težavah, s katerimi se srečujejo, prevozniki poudarjajo, da brez podpore družine ne gre. Šivalnica, v kateri je danes 15 zaposlenih, je drugi dom krojaškega mojstra Konrada Šmigoca. Kljub krepkim osemdesetim letom še vedno pomaga z nasveti ali pa sede za šivalni stroj. Šivanka in nit sta bili v zibelko položeni že tretji generaciji Šmigočevih.
Neveljaven email naslov
