Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodba vizionarjev iz Trbovelj je povezana z izgubljanjem ključev. Sprva nočna mora je prijateljem prinesla uspeh, ki se za lani meri v 10 milijonih evrov prihodkov. Zagonska sredstva so zbrali na platformi za množično financiranje Kickstarter, njihovo podjetje pa danes posluje v več kot 195 državah po svetu. Tudi na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu se lahko pohvalijo z inovativnostjo. V edini tovrstni visokošolski ustanovi v Sloveniji že 18 let izobražujejo na področju polimernih materialov in tehnologij. Ves čas sodelujejo z gospodarstvom, njihovi diplomanti pridobijo znanja, ki so potrebna za obvladovanje tako materialov kot procesov.
Začetki podjetja segajo v leto 1991 z ustanovitvijo obrtne delavnice. Glavna dejavnost je bila izdelava orodij za brizganje plastičnih mas. Pomemben mejnik so dosegli leta 2015 s preoblikovanjem družbe in naložbo v nove prostore. S kakovostjo in natančnostjo so se uveljavili v izjemno zahtevni avtomobilski industriji. V Mozirju pa svojo pot v brivski obrti tlakuje Armin Karamehić. Po 15 letih se je opogumil in odprl svojo brivnico. Zdaj sledi svojim sanjam, ki so ga vodile v izbiro frizerskega poklica. Zelo rad poudari, da v brivnico vedno pride fant, iz nje pa gospod.
Pivo človeka spremlja že več tisoč let. Tudi na Slovenskem ima ta alkoholna pijača iz ječmena dolgo zgodovino, zadnja leta pa so svoj delček dodale številne manjše, družinske pivovarne. Pred desetimi leti sta se varjenja piva lotila tudi Matej in Anita, ki sta v Ajdovščini ustanovila Pivovarno Pelicon. V oddaji smo se odpravili tudi na Kope, kjer je potekalo že 9. Zimsko srečanje obrtnikov in podjetnikov. Letos je bila udeležba rekordna, podjetniki pa so spregovorili tudi o aktualnih poslovnih temah. Med drugim jih skrbijo cene energentov, saj za male poslovne odjemalce letos ni več predvidena regulacija. Vlado pa pozivajo, naj sprejme spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ker povzroča dodatne stroške in birokracijo.
Obiskali smo Krajnčeve iz Lenarta, kjer je iz majhne kmetije zraslo podjetje z več kot 860 hektarji obdelovalnih površin, vizionarsko zgodbo pa pišejo tudi v vzreji pitancev. In če boste opazovali njihove traktoriste pri delu, vožnja s prekrižanimi rokami pri njih ni neobičajna. Z napredno GPS-tehnologijo namreč njihovi stroji delujejo skoraj avtonomno. Sodobni tesarji morajo ob klasičnih tesarskih delih poznati tudi nove gradbene materiale in strojno opremo. Mi smo njihove spretnosti občudovali pri tesarski družini Bučar. Pri njej se za nadaljevanje tradicije ni bati. Očetu pri delu že krepko pomagata hči in sin, eden redkih izučenih tesarjev mlajše generacije. Še na štajerski konec smo se odpravili. Mladih, ki bi želeli delati v mlinu, je izredno malo, čeprav danes to ni več tako težaško delo kot nekoč. Med redkimi, ki še vztrajajo, je družina Korošec iz Zabovcev pri Ptuju. Pohvalijo se lahko z več kot 200-letno tradicijo mlinarstva in veselje do tega poklica prenašajo že na četrto generacijo.
V Nazarjah smo obiskali družinsko lesnopredelovalno podjetje Krančič, kjer prisegajo na predelavo lesa iz Savinjske doline. Predelava lesa spremlja družino že več generacij. Velik razvojni korak pa so naredili sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se preselili in v industrijski coni Glin v Nazarjah zgradili svojo halo. Z naložbami in razvojem so postali eno najuspešnejših zasebnih lesnopredelovalnih podjetij. Kar tri generacije urarskih mojstrov družine Lečnik pa še vedno potrpežljivo skrbijo, da so naše ure točne. Poklic je zelo lep in bi ga morali bolj promovirati, poudarjajo v urarski družini. Pečar in polagalec keramičnih oblog je iskan poklic, zanj sta zagotovljeni štipendija in zaposlitev. Obiskali smo Srednjo gradbeno šolo Maribor, kjer jim tudi s promocijami med osnovnošolci uspeva zagotavljati dovolj velik vpis. Praktične izkušnje pa nam je zaupal njihov nekdanji dijak, danes uspešen obrtnik Damir Ačko.
V podjetju Mebor iz Železnikov, ki spada v sam vrh svetovnih proizvajalcev žag in strojev za razrez lesa, si prizadevajo za nenehen razvoj in izboljšave strojev. Ustanovitelj Boris Mesec si pred 40 leti ni upal niti sanjati, da bo tračna žaga, narejena za domačo rabo, tlakovala uspešno podjetniško pot. »Učitelji vrata odprejo, vstopamo sami.« S tem kitajskim rekom na spletni strani Šolskega centra Kranj ter Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole dijake nagovarjajo k vpisu. Da je slikopleskar deficitarni poklic, ki je lahko tudi sanjski, pa vedo v podjetju Penzel Premium Decor, kjer to obrt nadgrajujejo. Čevljarji so bili nekoč iskani mojstri in umetniki, danes pa redki navdušenci, ki še vztrajajo v poklicu. Obiskali smo delavnico v Mariboru, kjer dela čevljar Saša Kovačev. Čevljarskih delavnic je v tem mestu zgolj še za prste ene roke. Zanimanja med mladimi za ta poklic ni, pa tudi če bi bilo, se ne bi imeli kje šolati.
Marmor iz Sežane je eno najstarejših slovenskih kamnoseških podjetij s 76-letno tradicijo pridobivanja in obdelave kraškega naravnega kamna. Pred 20 leti so se pionirsko lotili pridobivanja kamna podzemno, danes jim to daje tehnološko prednost. Obiskali smo tudi lončarsko družino Žuman iz Ljutomera, ki vztrajno lončari na tradicionalen način. Saša Žuman poudarja, da moraš biti za lončarski kolovrat rojen, glino in kulturno dediščino moraš imeti rad. Temu je predan vse od mladih dni. Tradicija oblikovanja žlahtne kovine, združena z novimi zamislimi, je recept, da je lahko tudi kotlarstvo uspešen posel. Kotle danes sicer vse bolj proizvajajo industrijsko, eden redkih v Sloveniji, ki jih še izdelujejo po starem, ročno, pa je mojster Marko Godec iz Kresnic.
V zadnji oddaji v letu 2023 smo se ozrli na opravljeno delo. Pripravili smo 39 oddaj, se družili na različnih koncih Slovenije. Spoznavali in predstavljali smo poklice ter podjetnike in obrtnike, ki po dosežkih, inovativnih idejah izstopajo. V oddaji smo med drugim predstavili nagrajence v letu 2023. Krogu odličnih so se pridružili Robert Medle iz Novega mesta, podjetnik leta 2023, obrtnika leta pa sta Anton Cigan in Peter Tibaut iz Črenšovcev. Ob tem so se poklonili še Franku Bergnachu iz Spodnje Idrije, obrtniku, ki pri 80 letih vztraja in širi znanje v gostinstvu. Pred gospodarstvom je veliko izzivov, ki jih prinašajo ohlajanje in dodatne napovedane davčne obremenitve.
Tomaž Kavčič že nekaj let z ekipo v dvorcu Zemono nadaljuje družinsko tradicijo Gostilne pri Lojzetu. Prvi zapisi o gostinstvu v družini Kavčič segajo v leto 1887. Tomaževa mama je gostilno iz Dornberka preselila na dvorec Zemono. Tomaž pa je letošnjega maja postal njegov lastnik. Pri ustvarjanju v kuhinji prisega na okuse, tradicijo in inovativnost. V Višnji Gori pa smo obiskali Darka Korošca, ki ga je pred 30 leti pritegnila slovenska ljudska glasba. Po skromnih začetkih izdelovanja ljudskih glasbil se danes lahko pohvali z znanjem izdelave več kot 35 glasbil. Je eden redkih prejemnikov zlate vitice, najvišjega priznanja na področju rokodelstva v Sloveniji.
Maja in Gregor Šilc sta s turizmom povezana že vse življenje. Gregor se je z osnovami seznanjal kot študent turizma, potem se je zaposlil na Višji šoli za gostinstvo in turizem Bled. Maja pa je odraščala v družini, ki je vseskozi sprejemala goste. Pogumno sta stopila na samostojno pot in svojo zgodbo ves čas povezujeta z naravo ter aktivnim preživljanjem prostega časa. Tudi Špela Strašek je svojo zgodbo našla v domačem kraju Celju. Obrti se je izučila pri znanem celjskem mojstru Tomažinu. Klobučarstvo je ena izmed obrtnih panog, ki pri nas počasi, a vztrajno izginjajo. Špela pa je ena redkih, ki klobuke še izdelujejo na tradicionalen način.
Podjetje Doorson je z lastnim razvojem in proizvodnjo v 30 letih delovanja postalo vodilno v panogi. Prehod na samostojno pot pa je bil zelo tvegan. Gospod Slavko Cehner se je z majhno ekipo brez večjih izkušenj in kapitala, vendar z veliko poguma lotil razvoja izdelkov kar v manjših kletnih prostorih. Danes večino proizvodnje izvozijo, njihova vrata pa krasijo številne znane hotelske in letališke komplekse. Tudi rokodelci se srečujejo z izzivi, kako ohraniti svojo obrt. Za tradicionalne poklice, kot so pletar, kovač, steklopihalec, zanimanja med mladimi ni.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je tudi letos podelila prestižni priznanji obrtnik leta in podjetnik leta 2023. Za obe kategoriji je bilo nominiranih kar devet izjemno uspešnih kandidatov. Težko delo za komisijo, ki vse nominirance obišče in oceni po finančnih kazalnikih, vpetosti v okolje, urejenosti, odnosu do delavcev. Na koncu, tako predsednik komisije Marko Kajzer, odločijo minimalne razlike. Letos je tako kristalni globus za podjetnika leta pripadel Robertu Medletu iz Novega mesta, ki vodi podjetje z okoli 200 zaposlenimi. Bronasti kip kovača pa sta v podjetje KIT Žižki odnesla Anton Cigan in Peter Tibaut iz Črenšovcev. Priznanje najstarejši obrtnik leta 2023 je prejel 80-letni gostinec Franko Bergnach iz Spodnje Idrije. Na slovesnosti so podelili tudi mojstrske diplome 126 mojstricam in mojstrom.
Neveljaven email naslov
