Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovina današnje skupine podjetij Roto sega v leto 1949, s ključavničarsko dejavnostjo in inovativnimi rešitvami pri kmetijskih strojih. Prisotni so kar v 17 panogah, prav razpršenost pa jim je omogočila, da so ob krizah ostali stabilno podjetje in se še širili. Danes imajo osem tovarn v Sloveniji in na tujem ter zaposlujejo več kot 600 ljudi. Z zeliščarstvom pa se preživlja Tatjana Ladinek s Prevalj. Na svoji kmetiji goji, nabira, suši in pripravlja zelišča. Znanje in izkušnje je pridobivala več kot 10 let, danes pa jih rada deli na delavnicah.
Na Celjskem sejmu je sodelovalo več kot 650 razstavljavcev iz 25 držav. Največji sejemski dogodek v Sloveniji je pomemben za slovensko gospodarstvo. Številni so se udeležili še mednarodnega poslovnega srečanja Connect2Slovenia, ki je bilo med drugim odlična priložnost za sklepanje novih poslov. Predstavilo se je kar 100 podjetij iz 13 držav. Na eni od okroglih miz so spregovorili o priložnostih in nevarnostih, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence. Poslovneži in strokovnjaki menijo, da bo vplivala na delovanje ali celo korenito spremenila skoraj vsako panogo. Mlade obiskovalce pa je pritegnila Ulica obrti, kjer so lahko na enem mestu videli predstavitev posameznih poklicev in dobili informacije v Vajeniški pisarni. Na sejmu je potekalo še tekmovanje mladih strokovnjakov SloveniaSkills v kar 13 poklicnih panogah. To je bila za obiskovalce priložnost, da so lahko opazovali mojstre pri delu. Slovenija pa je dobila tudi državno prvakinjo v cvetličarstvu Karmen Kovač Resnik.
V tokratni vizionarski zgodbi vam predstavljamo Romano Brino Gobec, ki je pred leti pustila varno službo in se podala na ustvarjalno pot s pomočjo naravnih barv. Sicer ekonomistka in magistrica grafičnih komunikacij danes pripravlja lastno blagovno znamko, svoje znanje pa predaja tudi na delavnicah. Delavnica, v kateri se je leta 1950 s pečarstvom začel ukvarjati Mihael Avguštin, je bila do danes že nekajkrat dozidana, ročno delo so delno nadomestili s stroji. Še vedno pa pečarja odlikujejo spretne roke in veselje do gline, nam pove mojster Marko iz obrtniške družine Avguštin.
Franc Brlec izhaja iz družinskega podjetja, ki se je že v 70. letih ukvarjalo z gradbeno dejavnostjo. Prve izkušnje je pridobival z očetovim buldožerjem, samostojno pot pa je začel leta 2004. Pri svojem poslu prisega na ekipno delo, strokovnost in srčnost. Spretne roke in dobra volja pa so najpomembnejše pri izdelovanju lesenih sodov. Šole za sodarje ni več, prav tako je izjemno malo sodarskih mojstrov. Naša ekipa je obiskala družino Küzma, ki sode izdeluje več kot 100 let. Danes jih prodajajo povsod po svetu.
V oddaji smo se znova sprehodili po krajih na Koroškem in Savinjskem, ki smo jih obiskali, ko so bili ti še brez cestnih povezav, podjetja pa polna mulja in z uničenimi stroji. Od uničujočih poplav, ki so prizadele Slovenijo, je minilo dobro leto. Ocenjena škoda v gospodarstvu znaša slabih 385 milijonov evrov, največ na strojih in opremi, in sicer nekaj manj 170 milijonov evrov. Več kot 120-milijonski je bil izpad prihodkov, voda je uničila tudi za 90 milijonov evrov zalog. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je zadnji sveženj pomoči izdalo avgusta, tako bo 69 podjetij prejelo dobrih šest milijonov evrov. Skupno je doslej denar dobilo 349 podjetij. V studiu sta stanje pojasnjevala dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode, in Jure Matjaž, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje.
Podjetje Trajnice Strgar, ki ga je zasnovala Bernarda Strgar, za rastline in stranke skrbi že 26 let. Njihove zasaditve krasijo številne elitne površine, denimo v Ljubljani na Bavarskem dvoru, križišču Celovške in Prešernove, pred sodiščem, na cestnem otoku pred zgradbo RTV, v Tivoliju, Portorožu in še marsikje. Program upravljavca težke gradbene mehanizacije kot edina v Sloveniji izvaja Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola v Ljubljani. Letno vpišejo 28 dijakov, povpraševanje po tem kadru pa je veliko. Mladi že med šolanjem pridobijo veliko praktičnih izkušenj, še več pa pri delodajalcih, kjer imajo trimesečno prakso. Brez ljubezni do gradbenih strojev ne gre, pa poudarjajo že uveljavljeni upravljavci težke gradbene mehanizacije.
Mojca Janežič je danes priznana specializirana manikerka in pedikerka, članica komisije za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, edina slovenska članica mednarodnega združenja sodnikov in še bi lahko naštevali. A ob svojih začetkih ni imela izkušenj. Danes sooblikuje slovensko manikersko in pedikersko stroko, zato daje velik poudarek izobraževanju in strokovnemu usposabljanju. Tako kot pred 5000 leti na Kitajskem in 600 leti v Sloveniji pri nas še dandanes proizvajamo najfinejšo svilo. Za spodbujanje te dejavnosti se z znanstvenimi raziskavami že vrsto let trudijo na Inštitutu za svilogojstvo in svilarstvo. Sodelujejo z redkimi posamezniki, ki ponovno obujajo svilogojstvo, prav tako pa iščejo nove metode odvijanja niti. Približno polovico svile na svetu še vedno odmotavajo ročno.
Želja po šivanju in ustvarjanju lastnih kreacij gospo Vido spremlja že od otroštva, ko je pri delu občudovala babico. Pod do samostojnega posla pa ni bila preprosta, saj je več let zbirala pogum, da je odprla svojo delavnico. Danes se ne ustraši še tako velikega izziva, kot je šivanje največje slovenske zastave. Ves čas stremi k izboljšavam in kupuje nove stroje. Novostim pa morajo slediti tudi vulkanizerji. Vulkanizerska dejavnost spada med avtoservisne storitve in vse več mladih se vpisuje v te programe. Na Srednji strojni šoli Maribor vsako leto vpišejo dva oddelka avtoserviserjev, letos so prvič kar tri. Obiskali pa smo tudi Vulkanizerstvo TDS z več kot 20-letno tradicijo.
Raziskovalni duh in smisel za podjetništvo sta Rudija Kornovška leta 1976 popeljala na samostojno pot, ki jo je začel kar v garaži. V podjetju so naprej izdelovali hladilne naprave za hlajenje kleti, danes pa so med desetimi največjimi proizvajalci toplotnih črpalk v Evropi. Letno jih proizvedejo od 80.000 do 10.000. Poslujejo na 18 evropskih trgih. Njihova prednost pa so najsodobnejši laboratoriji, v katerih vsako toplotno črpalko, preden zapusti proizvodne prostore, tudi testirajo. Pri gradnji ali sanaciji hiše pa so čedalje pomembnejši izvajalci suhomontažne gradnje. Poklic se je bolj uveljavil z mansardno gradnjo s potrebami po obnovi mansardnih stanovanj in dodajanju predelnih sten. Odlične razmere za učenje imajo dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja v Celju, kjer v delavnicah pridobivajo prve praktične izkušnje, nato pa se preizkusijo še pri obrtnikih.
Premier Robert Golob je javno napovedal, da vlada pripravlja nabor davčnih ukrepov, že na Forumu obrti in podjetništva. Prvi od 20 paketov sprememb je sestavljen iz treh glavnih ukrepov: ugodnejše davčne obravnave za privabljanje novih kadrov v Slovenijo, davčnih spodbud za nagrajevanje v inovativnih zagonskih podjetjih, tretji pa zajema nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži. Parketar mora ob znanju o lesu, novih materialih in premazih obvladati tudi strojno opremo. Prva mojstrica parketarstva Angelca Podlesnik prihaja iz družinskega podjetja Parketarstvo Podlesnik, v katerem veščine tega poklica obvladajo vsi družinski člani.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1963 na osnovi pogodbe takratne Nafte Lendava in Elma iz Črnuč ter je bilo odgovor na takrat težke razmere v tej regiji. Danes je eno redkih večjih podjetij, ki so preživela čas tranzicije in številne krize v Pomurju. Prednost podjetja je fleksibilna proizvodnja. Kar 80 % izdelkov izvozijo, njihov najmočnejši trg je Nemčija. Vtičnice, stikala, svetila in preostali elektromaterial tako krasijo številne poslovne objekte in domove, v podjetju pa se zavedajo, da se bodo morali v prihodnosti spopasti z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. Kljub avtomatizaciji pa je človeška roka nenadomestljiva pri najbolj specialnih varilskih delih. Poklic varilca je deficitaren in zato zelo iskan. Delo varilcev smo spoznavali v prevaljskem podjetju ADteh, v katerem je okoli 45 zaposlenih. Večina njihovih varilcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer še šolajo za ta poklic, v Sloveniji potekajo izobraževanja zgolj po podjetjih.
Gaj Čuk se je preizkušal v vrtnarstvu in gradbeništvu, potem pa je izziv našel v kovanju. Kovaško znanje je pridobival pri mojstrih iz Italije in Slovenije ter nato s podporo družine stopil na samostojno pot. Z veliko vztrajnosti mu je uspelo pridobiti prostore nekdanje rudarske kovačije. Zdaj uspešno izdeluje vse od ograj, vrat do nožev in srednjeveških rekvizitov. Pri delu pa združuje kovaško in usnjarsko znanje, ki ga prepleta z novo tehnologijo. V Šenčurju na Gorenjskem pa smo spoznavali poklic čistilca. V podjetju Prosen com, v katerem imajo 80 zaposlenih, poudarjajo, da je delo vse zahtevnejše in čedalje bolj specializirano. Kljub sodobni tehniki in robotizaciji pa je človeška roka še vedno nepogrešljiva pri čiščenju in higieni.
Neveljaven email naslov
