Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prve izkušnje na področju avtomatizacije je majhna ekipa pridobivala pri razvoju strojev za lesno obdelavo. Leta 2001 so bili med 300 najhitreje rastočimi malimi podjetji v Sloveniji, danes pa se ne ustrašijo še tako zahtevne naloge. Večina projektov je razvojno naravnanih, 80 % naročil je za slovenski trg, preostanek pa za tujino, za različne države po svetu. Prav tujina jim ponuja nove možnosti za prihodnjo rast. Veliko ustvarjalnosti, vztrajnosti in znanja pa zahteva izdelovanje orgelskih piščali. Eden redkih mojstrov je Srečko Narat iz Rogaške Slatine, ki svoje znanje in izkušnje deli naprej. Delo terja veliko natančnost. Večina naročnikov je iz tujine.
Hotel, kolesarski park, plezalni steni, lokostrelski poligon, smučišče z novo štirisedežnico, vse to združuje družinsko podjetje, v katerem se nikoli niso ustavili pred novimi izzivi. Zgodbo sta pred 25 leti začela zakonca Juhart, gostinstvu sicer zapisana že od mladih nog. Danes posle vodi mlajša generacija, ki smelo zre v prihodnost. Želijo povečati prihodke v poletni sezoni, saj jim zima v zadnjih letih ni naklonjena. S sodobno opremljenimi učilnicami za izobraževanje inštalaterjev strojnih inštalacij pa se lahko pohvalijo v Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje. Čeprav gre za deficitarni poklic, je v program v vseh letnikih vpisanih samo 23 dijakov. Vsak dijak ima po šolanju zagotovljeno službo. Kako delo poteka v praksi, pa smo spoznavali v podjetju ELIN E.
V Celju smo obiskali podjetje Feroda, kjer je pred skoraj 40 leti vizionarsko zgodbo začel Branko Pavčnik. Njihova osnovna dejavnost je obnova zavornih čeljusti in sklopnih elementov. S širitvijo ponudbe pa so v podjetju dograjevali tudi poslovne prostore. Danes v celoti poskrbijo za vzdrževanje osebnih, tovornih in gradbenih vozil. V družbi so vpeljali sistem vodenja kakovosti ISO 9001, kar jim omogoča razvoj in nadzor kakovosti izdelkov. V Vitanju pa že 24 let popravlja in izdeluje godala mojster Pavel Skaza. Po poklicu je sicer električar, znanje in izkušnje pa je pridobival v številnih goslarskih delavnicah na tujem. Najbolj ponosen je, da so ga uvrstili v katalog, ki ga izdajo v 30.000 izvodih in pošljejo po vsem svetu.
Zaradi ljubezni do čokolade se je Lučo Žgank, sicer strojnik in lastnik marketinške agencije, lotil inovacij v svetu čokolade kar v domači kleti. Pred 17 leti je začel s pol kilograma čokolade, lani so je nabavili že 60 ton. Še vedno je najbolj prodajana klasična 100-gramska tablica, s katero so ponudbo tudi začeli. Danes njihove čokoladne umetnine prodajajo po vsem svetu, tudi v Švici, na Japonskem, Kitajskem in v Združenih državah Amerike. Umetnost tetoviranja je v zadnjem desetletju zelo napredovala. Tetovaže so umetniške slike v barvah in odtenkih in pripovedujejo svojo zgodbo. V tem svetu je tudi Ina Lutarič, ki si je ime ustvarila na številnih konvencijah po Evropi. Tako je nedavno v Trstu med 150 umetniki zasedla prvo mesto v kategoriji best of show.
Udobje in prestiž na najnovejših in najsodobnejših turističnih križarkah na svetu sta tudi plod sevniškega podjetja, ki ga je leta 2002 ustanovil Igor Arh. Tako nadaljuje družinsko tradicijo mizarstva iz leta 1932, v posel pa že vstopata tudi sinova. V podjetju je 30 zaposlenih, tretjina je visokokvalificiranih strokovnjakov v razvojnem oddelku. Želijo se še bolj utrditi na mednarodnih trgih pomorske industrije. Dijaki Srednje trgovske in aranžerske šole Ljubljana morajo vedeti vse o pravilnem razvrščanju izdelkov na police, označevanju cen in podobnem. Trgovci so vse bolj strokovnjaki prodajnega procesa in prevzemajo vlogo svetovalca. V trgovinski dejavnosti je pri nas zaposlenih več kot sto tisoč oseb, prodajalcev pa še vedno primanjkuje.
Tudi samo 15 kvadratnih metrov prostora je dovolj za poslovno zgodbo, ki jo že sedem let razvija Rodolfo Di Giamberardino iz Italije. V Logatec ga je pripeljala ljubezen. Ekonomist, ki so ga obkrožale številke, se je v svetu kave znašel po naključju. Zamisel za posel je namreč dobil pri prodajalcu avtomobila. Vztrajnost in nenehno izobraževanje je spremenili v poslovni izziv, zdaj se zavzema za uveljavitev mikropražan, ki dajejo poudarek kakovosti in butičnosti. Na avtoodpadu Krakov na Dolenjskem pa smo spoznavali poklic razgrajevalec avtomobilov. Gre za nadgradnjo poklica avtomehanik, ki pa se ukvarja z izrabljenimi motornimi vozili.
Ko se ena zgodba konča, se odpre nova. Tako je bilo tudi z zapuščenim motelom Ribnik, ki sta ga obnovila brata Štus s partnerji. Podala sta se na pot turizma ter združila lepote Kozjanskega in Obsotelja s ponudbo Kozjanskega dvora. Sledita tradiciji in sta sobe poimenovala po starih sortah jabolk. Ob vseh izzivih je Iztok Štus, sicer ekonomist, prevzel tudi kuharsko mesto. Fasaderji pa se srečujejo z izzivi novih materialov in pomanjkanjem kadrov. V podjetju Eder iz Maribora si, tako kot v večini drugih podjetij, zaposlene izobrazijo sami. Fasader je poklic prihodnosti, terja pa veliko natančnost, vztrajnost in čut za estetiko.
Vizionar Jure Naglič se je z izrabo odpadkov začel ukvarjati že pred 30 leti. Danes vodi uspešno podjetje Ekstera s štirinajstimi zaposlenimi. S tehnološkim razvojem ter obdelavo in predelavo odpadkov si prizadevajo priti do novih virov surovin. Za inovacije so dobili številna priznanja, med drugim za lonček, v celoti izdelan iz biorazgradljivih materialov. Biti mesar pa danes ne pomeni le delati z mesom. Program mesar temelji na treh poklicnih standardih: razsekovalec mesa, predelovalec mesa in mesnin ter prodajalec mesa in mesnin. Čedalje več mesarjev postaja tudi strokovnjakov za pripravo jedi.
Robotizacija proizvodnje je postala pri Knapičevih nepogrešljiva. V podjetju so se specializirali za proizvodnjo industrijskih nožev, sprva za kmetijske stroje, danes pa so uveljavljeni na področjih plastike in reciklaže odpada ter tudi v lesni industriji. Zavedajo se, da lahko samo z vlaganji v avtomatizacijo delovnih procesov konkurirajo na tujem trgu, kamor prodajo 85 odstotkov proizvodnje. Njihova prednost pa je velika prilagodljivost. Letno ustvarijo tri milijone evrov prihodkov in so se po merilih Ajpesa uvrstili med 2,6 odstotka hitrorastočih slovenskih podjetij. Obiskali smo tudi Kolomana Gomboca, ki še vztraja s pletenjem košar. Obrti se je naučil od očeta, sicer kovača. Pravi, da je rokodelec že od mladih nog, kot otrok je izdeloval predmete iz trave in šibja. Zdaj pa mu pri delu pomaga žena, mladih ta obrt ne zanima.
Pred 35 leti je uspešna podjetnica Nataša Berginc začela zgodbo o ustvarjanju lastne blagovne znamke Co.Andraž. V podjetju letno izdelajo do 40.000 kosov športnih oblačil, večino prodajo doma, močno pa zadnja leta povečujejo tudi prodajo na tujem. Njihova prednost je prilagodljivost povpraševanju na trgu, zato veliko vlagajo v posodabljanje proizvodnje. Zelo ustvarjalen in vztrajen pa je Zvone Drobnič, ki je eden redkih steklopihalcev v Sloveniji. Ogenj ga je začaral pred 53 leti in želi si, da bi začaral še koga. V oddaji pa smo spregovorili tudi o lesnopredelovalni industriji, ki bi potrebovala prestrukturiranje. Skupno bo država za pomoč panogi z razpisi za lesarstvo namenila približno 16 milijonov evrov, od tega je 14 milijonov evropskih sredstev.
Steklo danes srečamo povsod, od avtomobilske, gradbene industrije do farmacije, zato so zahteve po kakovosti in natančnosti čedalje večje. Tega se zavedajo tudi v Steklarstvu Frama, podjetju s 15 zaposlenimi. Oče, Franc Maučec starejši, je znanje pridobil v Nemčiji. Tam je prigaral tudi denar za nakup prvih strojev. Podjetje bo prihodnje leto dopolnilo 50 let delovanja, zadnjih 18 let pa ga vodi mlajša generacija. Delo v steklarski delavnici sloni na obvladovanju sodobnih, računalniško vodenih naprav. V podjetju morajo kader izobraziti sami. Tudi za deficitarni poklic avtoličarja med mladimi ni velikega zanimanja. Se pa na nekaterih šolah nekoliko povečuje vpis. Naša ekipa je dopoldne preživela med dijaki v Tehniškem šolskem centru Maribor, popoldne pa v podjetju Laure, kjer se prav tako zavedajo pomembnosti stalnega izobraževanja.
Po največji krizi v lesarstvu leta 2013 se je dodana vrednost na zaposlenega povečala za več kot 70 odstotkov, predvsem na račun lesene gradnje. Uspešno je tudi podjetje Melu iz Luč ob Savinji s 35 zaposlenimi. Prilagodljiva, robotizirana proizvodnja in dolgoletne izkušnje, to so njihove konkurenčne prednosti. Kljub visokotehnološkim procesom pa še vedno prisegajo na ročne detajle. Na trg postavljajo lastno blagovno znamko Woodrive. V Mengšu pa že 15 let zlatarske tehnike poučujejo v tamkajšnjem ateljeju. Tina in David si želita znanje, spretnosti in tehnike, ki sta jih razvijala skozi leta, prenesti naprej, na nove generacije. Gre sicer za neformalno izobraževanje, kjer udeleženci ustvarjajo, se naučijo novih tehnik izdelave nakita in še mnogo več.
Neveljaven email naslov
