Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 4. del: Ko so se 17. julija 1955 odprla vrata Disneylanda, so ga preplavili obiskovalci. Skoraj polovica Amerike je gledala neposreden televizijski prenos dogodkov. Disneyland je v prvih desetih tednih pritegnil milijon obiskovalcev, nato pa jih je prihajalo po pet milijonov na leto. Waltovo stvaritev je bilo treba videti. Do leta 1960 je bil Disney na vrhu enega najbolj dobičkonosnih zabavnih podjetij na svetu. Stalen tok prihodkov iz Disneylanda je pomenil, da se je prvič v svoji 40-letni karieri znebil vpliva bank. Toda naj je izpopolnjeval svoj zabaviščni park ali nadziral televizijske oddaje in pol ducata filmov, ki jih je vsako leto posnel njegov studio, se je zdelo, da ga bolj zanima njegova zapuščina kot prevzemanje umetniških tveganj, zaradi katerih je postal slaven. Mary Poppins, ki je debitirala poleti 1964, temelji na eni izmed njegovih najljubših otroških knjig. Film o disfunkcionalni družini je Disneyjeva najbolj premišljena predelava zgodbe o njegovem trdosrčnem očetu. Film je postal velika uspešnica in je bil nominiran za 13 oskarjev, kar je Disneyju prineslo prvo in edino nominacijo za najboljši film. Leta 1965 je odjeknila novica, da Walt Disney načrtuje še en velik projekt v osrednji Floridi: Eksperimentalno prototipno skupnost prihodnosti ali Epcot. Njenega nastanka ni dočakal, saj je 14. decembra 1966 v starosti 65 let umrl zaradi raka na pljučih. Zgradil je medijsko in razvedrilno podjetje, ki stoji še danes, dobil je več oskarjev kot kdorkoli v zgodovini, ustvaril kinematografsko umetnost in izumil novo vrsto ameriškega počitniškega cilja. Njegova smrt je bil novica na naslovnicah po vsem svetu. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 3. del: Življenje in trajna zapuščina Walta Disneyja se nadaljujeta. Snemal je filme, kot sta Pepelka in Mary Poppins, in uresničeval svoj sanjski projekt Disneyland. Z začetkom druge svetovne vojne je financiranje celovečernih filmov presahnilo, studiu je trda predla. Leta 1942 je v kino prišel Bambi, vendar so bile kritike mešane in film ni povrnil stroškov nastanka. Podjetje se je spopadalo z goro dolgov. Kmalu je v Hollywood pljusknil val sindikalnega gibanja in šefi studiev so bili odločeni, da se bodo uprli. Skupaj z ducatom drugih hollywoodskih direktorjev in zvezdnikov je Walt Disney leta 1947 pričal pred Odborom za neameriške dejavnosti predstavniškega doma kot ena od "prijateljskih prič". V drugi polovici štiridesetih let prejšnjega stoletja je Disney odpotoval v Anglijo, kjer je predstavil serijo igranih filmov, nato pa je obiskal Aljasko, kjer je posnel z oskarjem nagrajeni dokumentarni film o naravi Otok tjulnjev (1948). Studio je začel produkcijo Pepelke, vendar se je Disney, ki se je bližal 50. letu, fizično izčrpaval. Pepelka, premierno prikazana leta 1950, je postala uspešnica, toda Walt Disney se je bolj ukvarjal z neko drugo obsedenostjo: v studiu, nato pa še na svojem dvorišču v Holmby Hillsu, si je postavil maketo železnice. Projekt je uvedel njegovo najbolj divjo in drzno zamisel: Disneyland, živi film in tridimenzionalni domišljijski svet pustolovščin. Za financiranje Disneylanda je izkoristil prodor televizije in sklenil dogovor za snemanje tedenske televizijske serije z mrežo ABC, ki je zagotovila večino od petih milijonov dolarjev, potrebnih za gradnjo parka. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 2. del: Po prvih uspehih Mikija Miške se je Disney posvetil svoji naslednji obsedenosti: ustvarjanju prve celovečerne risanke po pravljici Sneguljčica, kar je bilo veliko umetniško in finančno tveganje. Animacijo je hotel dvigniti na raven igranih filmov. Njegov perfekcionizem je podaljševal snemanje, vendar se je tveganje izplačalo. Film Sneguljčica in sedem palčkov je v prvem letu zaslužil 8 milijonov dolarjev – kar bi bilo danes več kot 100 milijonov dolarjev. Walt Disney je razvijal načrte za Bambija, Ostržka in Fantazijo, film, ki ga je najbolj navduševal. Zaradi treh velikih produkcij je studio skoraj podvojil število redno zaposlenih in Disney je zgradil nove sanjske prostore v Burbanku. Občinstvo in kritiki so hvalili Ostržka, prodaja vstopnic pa je zastala. Poleg vsega si kritiki glede Fantazije niso bili enotni in film je doživel finančni polom. Do leta 1940 je Ceh filmskih risarjev prodrl v vse studie razen Disneyjevega. Prepričan, da ima pravico voditi svoje podjetje, kot se mu zdi primerno, se je Disney odtujil od delavcev, ki so v veliki večini izglasovali stavko. 29. maja 1941 se je moral Disney peljati mimo več kot 200 stavkajočih, med katerimi so bili nekateri njegovi najbolj zaupanja vredni risarji. Bil je presenečen in jezen, počutil se je izdanega. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 1. del: Walter Elias Disney, rojen leta 1901 v Chicagu, je že v otroštvu sklenil, da ne bo podoben svojemu oblastnemu očetu, katerega poslovni podvigi so se pogosto končali neuspešno. Ko je bil Walt star štiri leta, se je družina preselila na majhno kmetijo v mestecu Marceline v Misuriju. Ta kraj je pozneje ovekovečil kot simbol idiličnega otroštva. Walt Disney je že kot fant rad risal, pri komaj 17 letih pa se je vrnil iz prve svetovne vojne in se preselil v Kansas City, kjer je dobi službo risarja v oglaševalski agenciji. Kmalu je odprl svoj studio za animacijo Laugh-O-Gram. Čeprav je studio kmalu bankrotiral, Disney ni odnehal. Preselil se je v Los Angeles k bratu Royu in prodrl v cvetoči hollywoodski filmski posel. Studio Disney Brothers je vsakih 16 dni izdal nov kratki film. Leta 1928 je sledila premiera »Parnika Vilija«. Miki Miška je z njim postal najnovejši hollywoodski zvezdnik, Waltov brat Roy pa je v Mikijevi priljubljenosti prepoznal licenčno blago in vir prihodkov. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Neveljaven email naslov
