Brez hrane ne bi mogli dolgo živeti. Pa saj to vemo vsi. Prebavni trakt se začne že z usti. Oliver, Lili in Maks natančno ponazorijo pot hrane skozi prebavni trakt. S pesmico se pozabavajo in veliko naučijo.
Bubi, Bibi in Boni se igrajo z žogo, ki se skotali v gozd. Boni steče za njo, da bi jo ujela, in sreča pasavca. Ker se dolgo ne vrne, gresta Bubi in Bibi iskat sestrico. Papiga modri makao jima pove, da jo je videla v bližini pasavčevega brloga. Tam o njej ni niti sledu. Sovici se odpravljata domov, da bi povedali očku in mami, kaj se je zgodilo, a ju zanese v brlog ježevcev. Bibi opazi Boni med mladički ježevci, ker bi se rada z njimi igrala. V domačem gnezdu sovice pripovedujejo o novih dognanjih in živalih, ki živijo pod zemljo. Mami seveda opazi, da je Boni polna iglic in umazanije, ter ji prijazno pojasni, da prijateljstvo ne pomeni, da moraš biti podoben prijatelju. Očkov najboljši prijatelj je lenivec, pa si nista prav nič podobna.
Celestinca v gozdu najde jamo in na njene stene nariše sebe in Ernesta. Ko jo meščani odkrijejo, mislijo, da je to jama iz prazgodovine. Le Ernestov bratranec Benčič, ki sovraži miši, je prepričan, da medvedi in miši nikoli niso živeli skupaj. Zato risbe skrivaj spremeni.
Ste že srečali duhca, ki skuša nagajati neustrašnemu dečku Sashi? Medtem, ko ga čaka, se Sasha kratkočasi s čaranjem in s prav posebnim kegljanjem ter s postavljanjem zabavnih snežakov iz buč. Tudi Borčkova druščina v Kriškraš brlogu je v pričakovanju srečanja z duhcem. Pripravili so mu zelo posebno past.
Dobro zofkasto jutro! Gaki misli, da je še vedno noč. Ponev zamenja za kitaro, kuhalnico pa za dirigentsko palico … Kaj zastira njegov pogled? In kateri del telesa mežika v Zofkini uganki? P kot pridružite se Zofkarjem tudi vi!
Ko ti je dolgčas, čas teče s polžjo hitrostjo. Vsi Firbcologi so zatopljeni v delo, le Lars ne ve, kaj bi sam s sabo. Na teren ne more, tam sta že Simon in Ajša Tonja, ki sta lahko šla na teren pripravljat sladoled, Cene in Tara sta na obisku pri goslarju, Filip in Maša pa izdelujeta nogavice. Edino uteho mu ponuja revija, v kateri pa najde zelo zanimiv horoskop. In hm … napoved iz horoskopa se začne uresničevati pred njegovimi očmi.
Rački prekrije pepel in zamenjajo ju za par redkih afriških zebrastih račk. Kmet zavoha masten zaslužek in Jonovo polje spremeni v ogrado za eksotični rački.
Deset let in pol stara sramežljiva deklica Eli hodi v šolo. Navdušena je nad naravo in rada tiči v knjigah, še posebej z veseljem prebira vse o ornitologiji, se pravi o pticah. Eli pritegne pozornost šolske knjižničarke Ane, skrivnostne ženske, s katero jo veže nenavadna vez. Ko bi morala Eli Ani vrniti knjigo, je šolska knjižnica zaprta, zato se odloči, da jo bo odnesla kar Ani na dom. Ta je na otoku sredi reke, kjer živi vse polno ptic …
V Infodromu razlagamo, od kod izvira dan spomina na mrtve in zakaj ga nekateri imenujejo dan vseh svetih. Ljudje po svetu imajo ob tem različne običaje in navade. V mednarodni šoli Ljubljana International School so nam učenci iz drugih držav opisali, kakšne so navade pri njih. Praznik halloween ali noč čarovnic izhaja iz Irske, kjer so v obdobju Keltov dolbli buče in vanje nameščali sveče, da bi pregnali zle duhove. Buče so tako postale simbol tega obdobja. Za popestritev, malico in igro jih dobijo tudi živali v ljubljanskem živalskem vrtu. V Spletkah nam Sara z gosti razloži, zakaj je pomembno, da nastaja slovenska oblika umetne inteligence, vloger Lukas pa pove več o svojem vloganju.
V 2. oddaji se v igro znanja podajajo Zoja, Peter in Hana iz OŠ Vrhovci (rumeni) ter Mia, Jakob in Jerneja iz OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica (vijolični), lončke pa vihtijo Tanja, Maja in Žana iz OŠ Jakobski Dol ter Anže, Rene in Brin iz OŠ Kapela. Med Hitrimi celicami poskrbimo za piknik, brskamo po spletu in se debelimo, v vprašanjih pa iščemo izvor mesecev, ročnih del, toplote in besedo leta. Vmes vročino pogasimo s koktajli in zaokrožimo labirint. Kdo je hitrejši in kdo sliši ognjemet v vesolju, pa v Malih sivih celicah.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Vsi imamo izkušnje s tremo in vsak po svoje se spopadamo z njo. Treme se bo poskusil znebiti tudi voditelj Rok, strah pred nastopanjem je zagrabil celo dojenčka, v kvizu Nimaš pojma še vedno ni nobenih pravil, Dinko pa se poti pred tablo in medtem ko mu drugi dijaki na vse mogoče načine pomagajo, krepko razjezi profesorja. Še sreča da imata retrolaverja kup nasvetov, kako pregnati tremo pred testi in izpiti.
V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850.
Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir?
Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti?
Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?
V narodni zavesti sta zasidrani predvsem prvi dve slovenski knjigi Primoža Trubarja, a opus velikana slovenske reformacije, prevajalca in založnika obsega skoraj trideset del. V Združenju Trubarjev forum skrbijo za izdajanje Trubarjevih del v sodobni slovenski jezik in poudarjajo pomen njegove duhovne zapuščine.
Mila Dobrevska, mlada makedonska umetnica, v svojih delih združuje sodobno mozaično tehniko s kiparskimi in slikarskimi elementi. Z najnovejšo razstavo, z naslovom You Can't Put Me in a Box – Ne moreš me zapreti v okvir – raziskuje preplet med mentalnimi procesi in umetniškimi podobami prek okvirjev.
Priporoči:
V narodni zavesti sta zasidrani predvsem prvi dve slovenski knjigi Primoža Trubarja, a opus velikana slovenske reformacije, prevajalca in založnika obsega skoraj trideset del. V Združenju Trubarjev forum skrbijo za izdajanje Trubarjevih del v sodobni slovenski jezik in poudarjajo pomen njegove duhovne zapuščine.
Mila Dobrevska, mlada makedonska umetnica, v svojih delih združuje sodobno mozaično tehniko s kiparskimi in slikarskimi elementi. Z najnovejšo razstavo, z naslovom You Can't Put Me in a Box – Ne moreš me zapreti v okvir – raziskuje preplet med mentalnimi procesi in umetniškimi podobami prek okvirjev.','https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2024-11-02/14362060')">Deli
Po slovenski premieri dokumentarnega filma o Zoranu Predinu z naslovom Praslovan je naš gost prodoren filmski režiser in scenarist Slobodan Maksimović. Aziz Gjellovci več kot 30 let na ljubljanskih tržnicah trguje s sadjem. Kateri maroni so najboljši? Ob stoti obletnici rojstva nepozabnega komika Miodraga Petrovića Čkalje je v Ljubljani gostovala potujoča multimedijska razstava Jugoslovanske kinoteke. Obiskala jo je tudi naša ekipa.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Sprehodili smo se po Žabji učni poti ob ribniku Trebče, kjer lahko obiskovalci ob informativnih tablah sledijo življenju dvoživk skozi vse leto. Predstavljamo eno najstarejših in največjih pasem mačk – Maine Coon. Med prebivalci Tropske hiše se tokrat posvečamo zvezdastim želvam. Spoznavamo akvarijsko ribico – skalarko. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Z izrabo lesa, bolje rečeno lesne biomase, se ukvarja tudi družinsko podjetje Biomasa Benda iz Mozirja. V nekaj letih so zrasli v enega večjih proizvajalcev lesnih sekancev. V teh dneh, ko obiskujemo pokopališča, poklic pogrebnik pogosteje omenjamo. Čeprav so pogrebne storitve v naši državi visoko profesionalizirane, nacionalne poklicne kvalifikacije zanj ni.
Po dolgem času Ceneta obišče Pika, ki na obisk ne pride sama. Cene je nemalo presenečen, ko spozna njenega fanta, vendar presenečenje ni neprijetno. Da za dežjem prej ali slej posije sonce, se prepriča župnik, saj ima Cene zanj odlično novico. Cene mu za kuharico predlaga Ibrotovo ženo Kadifo, in zdi se, da je župnikovih težav konec. S povsem novim problemom pa se srečujeta Pavle in Polde, ki imata opravka s komunalnimi zadevami. V pekarni pride do hudega prepira med Jakom in Ireno, v katerega se vmeša tudi Irenin oče. Že tako skrhani odnosi se dokončno zalomijo in samo vprašanje časa je, kdaj bo zares počilo.
Ustvarjalci oddaje Prisluhnimo tišini smo po dobrem letu, odkar so našo državo 4. avgusta lani prizadele katastrofalne poplave, obiskali gluhe in naglušne v Savinjski dolini, kjer je bilo najhuje. Reke so prestopile bregove in uničile številne domove, nekateri domačini so bili za nekaj časa popolnoma odrezani od sveta. Ob obisku so povedali, da brez pomoči sami ne bi zmogli in kako pomembna je hitra podpora bližnjih in organizacij. Kako so se znašli in kaj še pričakujejo od države, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V novembrskem duhu smo obiskali pozabljene katakombe v Malečniku. Kakšna pogrebna kulturna dediščina se skriva na mariborskem pokopališču Pobrežje? Spomnili smo se umrlih vojakov v nemški kostnici v Tolminu, ki so padli na bojiščih ob Soči v 12.Soški bitki. Domačini v goriških vaseh nad Kanalom pa so posebej za oddajo Na lepše obujali avtentične pogrebne običaje in mrliške pesmi.
Mali Timotej in njegov prijatelj krtek odkrijeta, da so ognjeniki pod morjem postavljeni v vrsto. Kako neki je to mogoče? Mali Timotej in krtek se potopita v morje, da bi to raziskala.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Vrednote, znanje, tradicija, družinske zgodbe in spomini – vse to se prenaša iz generacije v generacijo. V studiu gostimo tri priznane gledališke ustvarjalce iz družine Valič: očeta Iztoka ter sinova Vida in Domna. Družina Valič je pravzaprav že pravi gledališki klan, začetnik katerega je bil Iztokov oče, priznani gledališki in filmski igralec Aleksander Valič.
Je bilo gledališko ustvarjanje njihova prva izbira? Kako je Iztoka navdihoval oče Aleksander in kako je Iztok svojo ljubezen do gledališča brez pritiskov in pričakovanj prenašal na sinova Vida in Domna? Tudi onadva sta ubrala igralsko pot, a sta na tej poti čisto samosvoja. V sproščenem in hudomušnem pogovoru z očetom in sinovoma spoznavamo, da od svoje družine niso dobili le podpore pri ustvarjalnem delu in svobode pri iskanju svojega izraza, temveč tudi razumevanje in toplino ter veliko koristnih nasvetov, ki so še zdaj njihovo dragoceno vodilo v življenju in ustvarjalnem procesu.
Obiskali smo tudi družino Žuman, v kateri se iz roda v rod prenašata znanje in ljubezen do gline in glinenih izdelkov, prav tako pa bomo spoznali gostilniško pot že tretje generacije družine Cvet.
Prijetne družinske in druge dogodke velikokrat ujamemo tudi na fotografijah. Kako posneti dobro fotografijo s pametnim telefonom, kako jo obdelati, pravilno shraniti in deliti z drugimi, bomo predstavili v rubriki Ah, ta splet!
November prinaša tudi novost v oddaji Ah, ta leta!, saj jo bomo odslej vedno končali s kratkim in zabavnim kvizom (Spo)znanje generacij, v katerem se bosta soočila predstavnika dveh generaciji in »preverila« svoje znanje o popularni kulturi, kulturni dediščini, uporabi jezika, digitalnosti … Ob spremljanju kviza boste lahko svoje znanje prevetrili tudi gledalci.
Na Gorenjskem v vasi Kamnje smo naleteli na kozji paradiž. Koze so glavna atrakcija objekta, ki pa bo očaral s toplino in uporabo lesa v interierju.
Hiša, ki so jo poimenovali »Krasna« je grajena z masivnim lesenimi sistemom, sicer skromna po svojih zunanjih dimenzijah, a bogata po vsebini v notranjosti.
Številni gledalci bodo v predstavljeni prenovljeni hiši iz 60. let obudili spomin na svoje otroštvo. Vrstna hiša je obetala veliko, a je bilo potrebno kar veliko inovativnosti, potrpljenja s skritimi presenečenji in temeljitega dela, da zdaj s prenovljeno podobo navdušujoče nagovarja standarde sodobnega bivanja.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Že od poletja približno 160 servisov, povezanih v Slovensko društvo avtostroke, bojkotira zavarovalnico Generali in zanjo ne opravljajo popravil. Razlog za to so po njihovem mnenju prenizke urne postavke Generalija in drugih zavarovalnic. Serviserji pravijo, da z delom za zavarovalnice ustvarjajo izgubo, proti njim so vložili tudi več tožb, s katerimi si poskušajo zagotoviti razliko med priznanimi in dejanskimi stroški. Zavarovalnice seveda očitke zavračajo, nekaterim servisom pa celo očitajo, da so njihove cene precej višje od tistih, ki jih zaračunajo fizičnim osebam. Kaj pa spor med serviserji in zavarovalnicami pomeni za potrošnike?
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
V tokratnem kvizu Joker je izziv sprejel Samo Miklavc iz Maribora. Profesionalno pot po koncu študija nadaljuje na Inštitutu za informacijske znanosti IZUM, v prostem času pa se posveča kolesarjenju in hoji v hribe. Navdušen je nad starimi modeli avtomobilov. Na njegovem premiernem nastopu pred kamerami ga bo spremljal prijatelj Gregor Mlinarič. Vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila pevka Nuša Derenda.
Studio oddaje Kaj dogaja? so tokrat žal zasedli prazniki, a brez skrbi: ekipa je poskrbela, da boste po noči čarovnic z razlogom ostali doma. Tilna in Alenko na domu obiščejo kar trije Golobi in celo pravi Golob, s kratko anketo se oglasi še sam Branko Grims osebno, vmes pa si skupaj z njima ogledamo nekaj najzanimivejših in najzabavnejših imitacij iz prejšnih sezon.
Aleš Hojs, ki ga pri Zvezdani premagajo čustva, Vesna Milek, ki na predstavitvi Urškine bere svojo knjigo, Putin, Zelenski, Žižek in še kdo vas bodo nagovorili, medtem ko boste skupaj z Alenko in Tilnom zleknjeni na kavču. Čisto na koncu pa pomembno obvestilo – prazniki so pred vrati! Zato je čas, da nam Božiček zapoje: "So božične pesmi že pripravljene?"
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Christian Mungiu velja za prvaka romunskega novega vala. Je mojster izčiščene mizanscene, ki je v filmu MRI vidna predvsem v 17-minutni sekvenci zbora vaščanov. V oddaji prisluhnite izseku iz pogovora z avtorjem, ki naslavlja ksenofobijo male podeželske skupnosti in ponuja stične točke s trenutnim dogajanjem pri nas in po Evropi.
Izjemna freska zakotne transilvanske vasi, v kateri mešanica Madžarov, Romunov in Nemcev živi v razmeroma mirnem sožitju, saj so Rome iz vasi družno izgnali.
Matthias pusti službo v Nemčiji in se nekaj dni pred božičem vrne v svojo večnarodnostno vas v Transilvaniji. Od zdaj želi biti tesneje vključen v vzgojo svojega sina Rudija, za katerega je predolgo skrbela njegova mati Ana, ki se je sama ukvarjala z dečkovimi nerazrešenimi strahovi. Matthias veliko časa nameni svojemu očetu Ottu, ponovno pa obišče tudi svojo nekdanjo ljubimko Csillo. Ko v majhni tovarni, ki jo vodi Csilla, najamejo begunske delavce, se začne krhati mir v lokalni skupnosti. Na površje privrejo frustracije, spori in strasti, ki so se pred tem skrivali za kuliso medsebojnega razumevanja.
Svetovno je oddaja, v kateri bomo skozi pregled agencijskih novic izpostavili aktualna dogajanja v kulturi, odkritja v znanosti in pozitivne družbene fenomene. Oddajo pripravljajo novinarji Kulturno umetniškega programa Televizije Slovenija.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.