Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic smo v Mariboru obiskali literarno srečanje Minuta za poezijo. V ljubljanskem Centru Rog smo se pogovarjali z eno od vodilnih oblikovalk igrač Cas Holman. V galeriji Kresija pa smo obiskali razstavo umetniškega tandema Nike Oblak in Primoža Novaka In zdaj nekaj popolnoma drugačnega 17.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Gostja je prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije in profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki se je odločila postati naučena optimistka. Pravi, da je tako daleč najlepše in najlažje živeti. V pogovoru z Bernardo Žarn je razkrila intimen vpogled v terapevtski svet, kjer se srečujejo najgloblje stiske in resnični preboji.
Brez inovativnosti ne bi bilo inovacij, brez inovacij pa ne družbenega napredka. A kaj, ko so naši možgani leni in sami po sebi niti malo »inovativni«. Kako jih pripraviti do tega, da bodo bolj inovativni, in zakaj so socialne inovacije prav tako pomembne kot tehnološke? O inovativnosti, človeku in tehnologiji bomo zato na kratko spregovorili v oddaji Na kratko!
Obiskali smo rehabilitacijski center za živali Petra v Orovi vasi, ki deluje pod okriljem Društva za zaščito konj in ostalih živali. Če želite podpreti njihove živalske prebivalce lahko odslej tam, v posebej opremljeni hišici med živalmi, preživljate tudi počitniške dni. Prizadevanja, da bi pasma koroški žigec dobila tudi priznanje mednarodne kinološke zveze, so že obrodila sadove. Dokaz je specialna razstava žigcev, ki je bila na Igu. Opozarjamo na bolezni, ki jih prenašajo klopi. Opazovali smo spomladansko selitev ptic. Da boste še z večjim veseljem potovali skupaj s svojim psom, smo zbrali nekaj nasvetov za njegov varen prevoz v avtomobilu. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Gostja oddaje bo vsestranska literarna ustvarjalka - pesnica, pisateljica, književna prevajalka, publicistka in kritičarka Miriam Drev. Njen bogat opus obsega šest pesniških zbirk in štiri romane ter več kot sto sijajnih prevodov zlasti iz sodobne in klasične angleške, ameriške in nemške književnosti. Pred kratkim je izšel pri založbi Pivec njen roman Po poti se je zvečerilo, v katerem se avtorica psihološko pronicljivo dotika človeške intime, vprašanj tujstva, identitete ter položaja ženske v družbi, družini in partnerskem odnosu. Stalnica njenega opusa je tematika prednikov in generacijskih vezi. O tem govori pesniška zbirka Zdravljenje prednikov, v katerih pesnica s sočutjem ustvarja prostor za notranjo osvoboditev in katarzo.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Smrt, soočenje svojcev z izgubo bližnjega in nato … vprašanje darovanja organov. Vprašanje, ki zadeva eno od najvišjih moralnih in etičnih odločitev, zadene v trenutku izbruha najmočnejših čustev. Kako se odločiti? Kako bi se odločil on – mlad fant Simon Limbres, čigar srce postane osrednji lik romana Pokrpajmo žive francoske avtorice Maylis de Kerangal? V času, ko svetu vrednote določa diktatura kapitala, je to dejanje – odločitev za darovanje organov – najvišja gora nesebičnosti in človečnosti.
Namen produkcije dokumentarnega filma in intervjujev, povezanih s 14. kongresom ZKJ-ja in razpadom Jugoslavije, je ohraniti spomin na prelomne čase in akterje, ki so bili priča usodnemu dogajanju na kongresu v Beogradu.
Odhod slovenske delegacije ZKS-ja s 14. kongresa je pomenil začetek dogodkov, po katerih ni bilo več možnosti za obstanek Jugoslavije. Začela so se prizadevanja za samostojnost.
Proces osamosvojitve Slovenije pa se je začel že veliko prej, preden je prišlo do vojaškega spopada – z delovanjem v intelektualnih krogih, na glasbenem področju, v študentskih organizacijah itd.
V ospredju dokumentarnega filma so slovenski udeleženi 14. kongresa ZKJ-ja in ter udeleženci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije.
Dokumentarni film bogatijo zanimivi arhivski posnetki dogodkov, ki se prepletajo z današnjimi posnetki krajev in ljudi.
Oddaja je posvečena Gorici in Novi Gorici, v ospredju pa so predvsem mladi, ki v teh dveh mestih živijo. Voditelj Romeo Grebenšek se z dijaki s tržaških licejev pogovarja z novogoričanko Lauro Drašček in goričanom Emilom Sabadinijem. Epizodo bogatijo tudi izjave dijakov višjih srednjih šol, tokrat pa tudi dva prispevka s terena, ki so ju z uredništvom soustvarili goriški dijaki. Uredništvo Nataša Ferletič, Poljanka Doljak, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Brina in Binka si pri igri z robotkom Krempeljcem zaman prizadevata priigrati nagrado. Vselej se jima izmuzne. Doma si zato oči in mami izmislita igrico z nagradami, a oči se ne da kar tako. In nagrada se Brini in Binki še zmeraj nenehno izmika.
Polona povabi Rogljevo na kavo, ker si želi zgledne odnose s sosedi. Izkaže se, da je soseda navdušena računalničarka. Jože se s perujskega potovanja z meto vrne na berglah. Polona ga tolaži in ga skuša prepričati, naj odpove poroko. Leon ima težave z nemirnim sošolcem, dedek pa mu priskoči na pomoč.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Ljudje po svetu zavržemo približno 30 % vse hrane. V letu 2023 smo je v Sloveniji zavrgli skoraj 165.000 ton, kar pomeni v povprečju 78 kg hrane na prebivalca.
Načrtovanje pridelave, predelave, transporta, prodaje in uporabe hrane je težko, ampak čedalje bolj nujno, da zmanjšamo količino odpadne hrane. Največ je še vedno nastaja v gospodinjstvih, sledita gostinstvo in strežba hrane, potem proizvodnja hrane, najmanj pa je je v distribuciji in trgovanju z živili. Danes največ zavržene hrane predelamo v bioplinarnah in kompostarnah. Imamo pa vse več načinov, kako jo uporabiti koristneje. Iz čebulnih ostankov lahko delamo papir, iz drugih ostankov pa bi lahko gojili žuželke za hrano rejnim živalim ali pridobivali zelene kemikalije.
Znanje in srečo pri ugibanju besed bosta preizkusila brata, oba srednješolca, ki se poleg besednih navdušujeta tudi nad matematičnimi izzivi, prijatelja iz Domžal, oba študenta kemije, ki v prostem času rada jadrata na deski in igrata tarok, za nagrado 1000 evrov pa se bosta še enkrat pomerila poražena para iz prejšnje oddaje. Gostiteljica Ana Maria Mitić.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Zdajšnja vlada bo po besedah premierja v enem mandatu izvedla več reform kot vse druge vlade v zadnjih 20 letih skupaj. Kakšno je stanje v državi tri leta po volitvah? Kako zanesljive so ob vrsti afer obljube drugačnosti?
Kdo je bil edini kralj, ki je pokopan na slovenskem ozemlju?
Dokumentarni film nam predstavi usodo zadnjih predstavnikov francoske kraljeve rodbine, ki so zaradi revolucij postali begunci. Ironično je bil izraz begunec, »refuge«, prvič zabeležen, ko je Ludvik XIV., 'Sončni kralj', iz domovine izgnal veliko število hugenotov. Njegov vnuk Karel X. je bil po julijski revoluciji tudi obsojen na izgnanstvo – zatočišče je iskal od Škotske, Prage do Gorice v upanju, da bo tu varen pred kolero. Čez sto članov njegovega spremstva se je nastanilo v različnih palačah po mestu. To je zaradi milega podnebja pozneje postalo znano kot avstrijska Nica. Leta 1836 jih je v Gorici pričakala topla jesen, prej vitalen 79-letnik pa je že v dobrih dveh tednih postal edina smrtna žrtev kolere v mestu. Tako so frančiškani na Kostanjevici, katerih cerkev je že prej nudila prostor grobnicam plemiških družin, s pogodbo postali varuhi posmrtnih ostankov begunskega kralja.
V naslednjih desetletjih so ob glavi družine želeli biti pokopani tudi drugi člani dinastije. Med njimi je bila tudi Marija Terezija Šarlota, hči Ludvika XVI. in Marije Antoanete. Njena življenjska zgodba je bila zelo tragična. Njeni starši so končali pod giljotino, njen brat je umrl v surovem rejništvu, sama pa je po letih ujetništva postala žena svojega bratranca, sina Karla X. Skupaj sta skrbela za nečakinjo in nečaka, rojenega po bratovi smrti, ki je postal simbol upanja za francoske legitimiste. Henrik V. je kasneje zapravil zadnjo možnost, da bi Burboni ponovno prevzeli prestol, potomka njegove sestre pa je postala avstrijska cesarica. Ravno Zita je med obiskom Soške fronte ukazala prenesti sarkofage iz nabrežinskega kamna na varno na Dunaj. Po prenovi porušene cerkve so bili vrnjeni v samostan. Po koncu vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje spet prešlo pod Kraljevino Italijo. Kmalu po drugi svetovni vojni so zavezniki določali nove meje. Prav Francozi so odločili, da je ostal samostan ločen od stare Gorice. Za njim pa je kmalu zrastla Nova ...
Pretekle ter zdajšnje razmere na Kostanjevici nam predstavita pater Niko Žvokelj ter skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj. O takratnih okoliščinah, spremembah skozi čas ter današnjem odnosu do dediščine spregovorijo tudi goriški zgodovinarji: dr. Renato Podbersič, dr. Urška Strle ter kustosinja Cristina Bragaglia. Pobudo za vrnitev posmrtnih ostankov v Francijo pokomentira novinar Ervin Milharčič Hladnik. V dokumentarnem filmu ne manjkajo niti posnetki cvetenja vrtnic, interierjev goriških palač ter restavriranih fresk in štukatur. Prepričali se bomo, da je kraljeva družina po težkih življenjskih preizkušnjah našla varen pristan prav na stičišču različnih kultur, kjer lahko končno počiva v miru.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Glavna tema tokratne oddaje je scenaristika. Obiskali smo delavnico Scenarnica, ki jo že deseto leto pripravlja Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, ter spoznali, kako nastajajo scenariji za slovenske filme. Pogovarjali smo se z mentorjema delavnice, scenaristom in režiserjem Matevžem Luzarjem ter scenaristko Elmo Tataragić. Študij scenaristike na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo sta predstavila izr. prof. Matjaž Ivanišin in scenaristka Iza Strehar, leta 2021 prejemnica nagrade vesna za najboljši scenarij v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko ter avtorica serije Poklicani na TV Slovenija. Ob primerih novo nastajajočih dnevnih serij na TV Slovenija in v medijski hiši Pro Plus bomo razkrili tudi zakulisje pisanja scenarijev za televizijske serije – od individualnega pisanja do skupinskega dela v t. i. writers roomih. Oddaja tudi odpira vprašanja profesionalizacije poklica scenarista ter vrednotenja avtorskega dela scenaristov.
Ljudje po svetu zavržemo približno 30 % vse hrane. V letu 2023 smo je v Sloveniji zavrgli skoraj 165.000 ton, kar pomeni v povprečju 78 kg hrane na prebivalca.
Načrtovanje pridelave, predelave, transporta, prodaje in uporabe hrane je težko, ampak čedalje bolj nujno, da zmanjšamo količino odpadne hrane. Največ je še vedno nastaja v gospodinjstvih, sledita gostinstvo in strežba hrane, potem proizvodnja hrane, najmanj pa je je v distribuciji in trgovanju z živili. Danes največ zavržene hrane predelamo v bioplinarnah in kompostarnah. Imamo pa vse več načinov, kako jo uporabiti koristneje. Iz čebulnih ostankov lahko delamo papir, iz drugih ostankov pa bi lahko gojili žuželke za hrano rejnim živalim ali pridobivali zelene kemikalije.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
