V Cicerovem de Legibus najdemo misel, ki je postala latinski pregovor: »Sapientia me eum, quicumque sum, effecit« (Modrost me je naredila takšnega, kakršen sem.)
Kdo ali kaj je modrost, ki nas oblikuje in dela takšne kot smo?
Iskanje modrosti je skupno vsem kulturam antičnega Vzhoda. Gre za iskanje »umetnosti«, kako je dobro živeti, kako v življenju uspeti, pa hkrati razmišljanje o svetu, o srečanju z njim in za izdelavo neke etike o vsem tem, pretkane z religioznimi prvinami. Tako modrost v uvodu razloži Vladimir Truhlar v Duhovnem leksikonu.
Danes bi se ustavil ob modrosti, kako živeti in odkrivati življenjsko modrost. Tega smo velikokrat deležni preko preizkušanih in starejših ljudi. Z birmanci v pripravi na birmo in ko razmišljamo o darovih Svetega Duha, še posebej o daru modrosti si velikokrat ogledamo film The Ultimate gift. V slovenščino je prevod, po mojem mnenju z neposrečenim prevodom Poslednje darilo. Film je posnet po knjigi ameriškega motivacijskega govorca Jima Stovalla, ki je prevedena tudi v slovenščino z naslovom Največji dar in to mislim, da bi tudi bil boljši prevod za naslov filma v naš jezik. Priporočam ogled filma.
Ti darovi, darila, ki jih film prikazuje je avtor knjige Jim Stovall opisal: »Dvanajst darov, dvanajst poti do dediščine, neslutene vrednosti:
Dar dela, ki nas navdaja z zadovoljstvom in nas osrečuje
Dar denarja, ki postavi stvari v življenju na svoje mesto
Dar prijateljstva, ki predstavlja edino resnično bogastvo
Dar učenja, ki nas more kot strast spremljati skozi življenje
Dar problemov, ki jih moramo dojeti kot življenjski izziv
Dar družine, ki se izraža skozi pripadnost najbližjim
Dar smeha, ki je najboljše zdravilo za ranjeno dušo
Dar sanj, ki je v resnici dopolnjujoča se veriga življenjskih ciljev
Dar dajanja, ki nas bogati skozi razdajanje drugim
Dar hvaležnosti, ki nam nudi zadovoljstvo ob že danih stvareh
Dar enega dne, ki nas navaja polno živeti vsak dan posebej
Dar ljubezni, ki se ohranja le, če si ga obilno delimo z drugimi.